Založba: Samozaložba / Zavod Orbita
Datum izida: 24.09.2018
Produkcija: Samuel Blues
Dolžina albuma: 48.01
Zvrst: Singer / Songwritter (Blues, Alternative Rock)
Nakup albuma!
Dva studijska albuma v enem letu. To je v današnjem času prej izjema, kot pravilo. A ne, če si Samuel Blues! V prvi polovici letošnjega leta je izdal svoj četrti studijski album z naslovom »Alpska psihadelija« (RockLine recenzija TUKAJ), temu pa se je v drugi polovici leta pridružil še peti, »Sammy Automatic«. Že naslova obeh albumov razgalita smisel izdaje dveh studijskih albumov v tako kratkem časovnem zaporedju. Če namignem samo uvodoma. Če je prvi v besedilih vseslovenski, je drugi torej vseangleški. Torej se z novim albumom Samuel Blues v tem oziru vrača k prvim trem (vse)angleškim. Očitno mu ekspresija z angleškimi verzi bolje odgovarja, čeprav je slovenski »Alpska psihadelija« dokazal, da lahko kljubuje tudi v domačem jeziku Samuel Blues povsem zmagovito in na moč všečno.
Torej da! Oba albuma sta zelo različna. Občutno različna. Če je bil »Alpska psihadelija« resnično še ena renesančna »one man band«postojanka, je »Sammy Automatic« še vedno sicer »one man band« album, vendar ne vzbuja nujno tega občutka. Je dodatno razgiban v aranžiranju. Samuel Blues se preizkuša v (zanj) novih glasbenih izzivih. Obenem pa ostaja luciden, črn, pravzaprav, s svojim brundanjem ter prekurjeno počenim godrnjanjem vseskozi »zajedljivo obešenjaški«. Vokal, ki daje samim kompozicijam bistveni, to je integralni element, umetniške ekspresije. Brez takšne rabe vokala, lahko Samuel Blues namreč takoj razglasi »umetniški stečaj«.
Album je posnet »in one take«. Na prvo žogo. Kako neubogljivo »štrlijo« toni vsak sebi v uglasitvi, ni važno. Niti ni važno, če akord vzbudi disonanco. Do It Again je izrazito punkrockovsko obešenjaški in z vokalnim pristopom, ki ga Samuel Blues uporablja, sama razglašeno-garažna podrtost kitarskega fraziranja, ne bi mogla iti bolje vštric. S komadi, kot so otvoritvena Fat Bird in kasneje Do It Again, pa tudi Catch My Radio, se približuje izpovedni vrednosti alter rock zasedb slovenskega geografskega porekla, kot so npr. večni garažni uzurpatorji zvočnega terorja Dandelion Children. 8 AM in Alright kupčujeta spretno z navdihovanjem nad delto bluesa. Odgovarjata tudi na vprašanje, zakaj je bil Samuel Blues na moč prikladna izbira za predskupino Erica Sardinasa, na njegovem nastopu v koprskem Figa Rock Baru, novembra 2014. If You Can’t Don’t Bother odganja vse sume o tem, da Samuel Blues občasno nebi zaigral tudi na »citre« psihadelije. Na to opozori zelo intenzivno sklepna Mountain Life. Genialna instrumentalna zajedljivost, ob kateri si ni težko priklicati iz spomina »zarukanost slovenskih hribcev«.
Na novem albumu je Samuel Blues posvetil nekaj več pozornosti »barvanju« aranžmajev. Obči akustični odvzen abluma je deloma podkrepil z dodanimi linijami večjega izplena decibelov. Na tak način je kontrastiral same linije, zapolnil zvočno krajino in okrepil atmosfero točk. Prav tako je nekajkrat zelo vešče pobarval komade tako, da je vpel na okusen način vanje modulacije (Catch My Radio) ter tako razbil možno zapadnje skladb v »dolgočasje monolitnega fraziranja«. Obenem je na posamezne točke vpel dodaten nasempliran ritem, kar pa še vedno zadržuje povsem organsko in »živo« naravo izdelka. Lahko rečemo, da je v tem oziru postal Samo Pivač še za korak zrelejši komponist. True Bypass je najdaljša skladba, pa po drugi plati kar kipi od trikov minimalizma. Pomoč pri razgibavanju osnovnega rifa, ki mu v repeticijah ni videti konca, je našel tu Samuel Blues pri memoriranju vodilne fraze, nanjo pa je položil dodatne, povsem bizarno preproste, enoglasne linije.
Vse tole je posneto v enem kosu, v produkciji je zanimivo to, da je vokalno nerganje pravzaprav v zvočni sliki večkrat nekoliko potuhnjeno. Samuel Blues je namreč vse drugo prej, kot pevec. In ravno to prinaša tisto dodano vrednost v njegovi glasbi. Njegovo petje pooseblja vse kar si predstavljamo pod skovanko pravega anti-vokala! In prav to, prinaša eno največjih izpovednih draži na njegove izdelke. Na novem albumu ni torej nič drugače. Brez takšnega prtistopanja do izvedbe vokalov, bi Samuel Blues, kot kantavtor, izgubil vso svojo izpovedno posebnost, elementarnost, prismuknjenost, bizarnost in nad vsem seveda, nevsakdanjost.
Samuel Blues je silno posebna in zabavna slovenska glasbena zgodba. Je izjemno zanimiva zmes psihadeličnega bluesa in alternativnega rocka. Ker je Samuel Blues neodvisnež, lahko besedo indie uporabimo tu povsem legalno. Je šegav, je črn, je obenem neverjetno sarkastično zabaven. Obešenjaštvo pravega gorenjskega humorja, ne bi moglo prejeti boljšega definiranja, kot to poosebljajo njegovi studijski izdelki. Povsem »gorenjski album«, kot so gorenjske Jesenice, od koder je doma. »Sammy Automatic« je le ena stopnička na poti samoevolucije tega glasbenika, s katerim Samuel Blues krepi svojo izrazno samoniklost in posebnost. Neverjetno zabavno in posebno glasbeno čtivo. Tisti, ki iščete drznost, usekanost, nevsakdanjost, ne prenašate kiča in lišpa, iščete pristno organskost,pristopanje brez zavor, morate obvezno preveriti kaj počenja Samuel Blues. Če niste do sedaj tega slučajno storili, zamujate dober razlog za super špas in zabavo. In konec koncev. Neverjetno je kaj lahko vse opravi lo-fi produkcija in svobodnjaški purizem D.I.Y. logike.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 8.5 / 10
Seznam skladb:
1. Fat Bird (02:44)
2. Alright (02:26)
3. Do It Again (04:42)
4. 8AM (04:12)
5. Catch My Radio (05:00)
6. Did My Time (02:51)
7. 44 Kicks (03:26)
8. If You Can’t Don’t Bother (05:11)
9. What If I? (03:17)
10. True Bypass 06:35)
11. Magic Arrow (03:07)
12. Mountain Life (04:25)
Zasedba:
Samuel Blues – vokal, kitara
