Založba: Samo Records
Datum izida: 17.02.2020
Dolžina albuma: 48.16 min
Producent: Samo Šalamon
Zvrst: ECM / Jazz Fusion
Ocena: 10 / 10
Kupi album!
»Rare Ebb« je drugi v seriji dveh izdanih ploščkov za katerim stoji sodelovanje treh pretanjenih jazzovskih umetnikov in sicer Sama Šalamona, Igorja Matkoviča in Kristijana Krajnčana, kot Samo Šalamon Trio. Za razliko od bratskega »Common Flow« (RockLine recenzija TUKAJ), je trio za album »Rare Ebb« predrugačil instrumentalno naravo sobivanja zvočnih jazzovskih kolažev svoje igre. Oba albuma družijo enake kompozicije, ki so bile odigrane in posnete na dveh zaporednih koncertih v studiu in to v različnem vrstnem redu. Čeprav sta albuma kot povedano »brata« (ali »sestri plima in oseka«), pa je to pot glavni element, ki zagotavlja med njima jasni kontrastni ekspresivni odmik, dejstvo, da vstopa na »Rare Ebb« Kristijan Krajnčan v vlogo čelista. To pomeni, da album ne pozna ritmične kinetike v klasičnem smislu (bobni), pa čeprav prime Šalamon za električni bas, kar zagotavlja kontrastno ravnovesje kompozicijske narave. Pri tem je naravnost fascinantno spoznanje, kaj vse lahko izvlečeš v takšnem svobodoljubnem okolju iz instrumenta, kot je čelo. Krajnčan je na »Rare Ebb« največkrat glavni akter na katerem karakter Šalamonovih kompozicij »grabi« znatno drugače, kot na albumu »Common Flow«.
Tudi ta album je, če iščemo nekakšno žanrsko slogovno etiketo, še vedno ECM-jevsko zagledan. To pomeni, da ne prenaša prav dobro freejazzovskih vsebin, če sploh, pač pa sledi nizanju povsem umirjeno, čutno in subtilno odigranih organskih zvočnih motivov, v katerih še vedno dominira Matkovičeva trobenta. Ti gradniki zvočne krajine skladb nagovarjajo znova z izrednim muzikaličnim izplenom in znova predvsem cerebralno in meditativno, pri čemer se prav zavoljo implementacije čela, za razliko od albuma »Common Flow«, album »Rare Ebb« bolj odločno pomika na polje neo-klasične glasbe.
Zlasti fascinirajo kontrasti. Kjer se Matković s trobento »umakne«, vstopa v ospredje prefrigano vpeta integracija ubiranja strun čela, kjer pa sobivata s trobento skupaj, deluje čelo ne le kot muzikalični kontrast, pač pa tudi utrjuje ritem. Spet, ko se poslužuje violinskega loka, deluje s trobento v silno spravljivi in slikoviti zvočni komunikaciji, ki zavoljo svoj iztočne neobičajnosti, ne le, da dostavlja popoln atmosferični obrat, pač pa prav zavoljo teh »sladko izzvanih šokov« nepričakovanega razvoja dogodkov na albumu, nenehno polno pozitivno preseneča in animira (zlasti zahtevnejšega) poslušalca. V enakih kompozicijah se torej prav zavoljo drugih instrumentov, ki vstopajo v vodilno vlogo albuma »Rare Ebb«, odpira drugačen prostor za plasma vložkov improvizacijske igre, kar postavlja ob dominantni trobenti, tudi čelo v vlogo bistvenega akterja, na katerem raste in grabi sam jazzovski artizem albuma »Rare Ebb« oziroma je čelo pomemben (tudi esencialen) generator doseganja eklektične vsebine tega izdelka.
Ta album bo za glasbene gurmane še bolj zanimiv, kot »Common Flow«, saj v smislu prilagajanja aranžmajev, nagovarja bolj neobičajno in zategadelj v izplenu eklekticizmov, tudi bolj izzivalno. Obenem je album silno dostopen v slehernem trenutku za vse poslušalce, ki iščejo v prvi vrsti sproščujočo ambientalno glasbo in ne »Einsteina« v smislu doseganja visokoletečih tehnično kompleksnih vragolij virtuoznosti »egotripa«, s čimer bi se izdelek odmikal na polja avantgardne ekscentričnosti in potencialne freejazzovske agresivnosti. Format kompoziciji zadržuje izjemno muzikaličnost, sproščujoč in organsko nagovarjajoč odzven, ki daje izdelku predznak meditativno-cerebralnih razsežnosti.
Raziskovalni, pronicljivi in neverjetno prožni duh visoke kreativnosti Sama Šalamona, je ob sodelovanju z Igorjem Matkovičem ter Kristijanom Kranjčanom, posegel na polja mednarodne jazzovske galaksije z visoko pronicljivim art intelektom! Gre za dejanje, ki navdušuje s svojo unikatno in edinstveno glasbeno naravo, ekspresivno globino, neobičajnostjo ter eklektičnim karakterjem.
»Bratsko različna« albuma »Rare Ebb« in »Common Flow« je vredno poslušati v zaporedju. To je drugega za drugim. Na tak način je konzumentu še bolj intenzivno in kontrastno približan osnovni cilj tria, da ponese sicer iste kompozicije, skozi rabo spremenjenega izbora instrumentov, do povsem drugačne narave razvoja zvočnih krajin, kar posledično rezultira v doseganju briljantnega značajskega obrata »plime in oseke«.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. #7 (05:14)
2. Crooswijk (06:30)
3. Burmonster (02:32)
4. Dunes (02:52)
5. Sandstorm (02:44)
6. Here (03:34)
7. Same (05:28)
8. Dutchie (06:12)
9. Floating (03:38)
10. Serenity (03:22)
11. Another Rain (05:50)
Zasedba:
Igor Matković – trobenta
Samo Šalamon – električna bas kitara
Kristijan Krajnčan – čelo
