Založba: Samo Records
Datum izida: 2021
Produkcija: Samo Šalamon
Dolžina albuma: 52.18 min
Zvrst: Contemporary Jazz
Ocena: 9.0/10
Strunska plesalca, ki se to pot združujeta v izzivalno in na moč posebno auralno avanturo sodobnih jazzovskih prijemov, slišita na imeni Samo Šalamon in Hasse Poulsen. Preplet dveh akustičnih kitar, v kontemplaciji plešočih zavojev in vijug. Oba s kupom šol, oprtana s širnim tehničnim znanjem, pronicljivo raziskovalnega duha improvizacijskega avanturizma, ter nad vsem, gre za druženje dveh konkretno različnih glasbenih karakterjev, ekspresivnih entitet, ki se ob skupnem druženju z dozo izzivalne smelosti nenehno izzivata, kreativno dopolnjujeta in prav to prinaša z albumom »String Dancers«, nov glasbeni unikat.
O Samu Šalamonu je bilo veliko povedanega. Nikdar pa ni preveč. In ne le to. O Samu nikdar ni dovolj povedanega Ker? Gre za enega najbolj aktivnih slovenskih glasbenikov. Ne le ta hip, pač pa zadnjih nekaj let. In to na mednarodni jazzovski sceni. Ustvarja in snema. Non stop. Na leto izda tudi po tri albume. Sploh sedaj, ko postaja ‘lockdown’ nova družbena norma, vrsta nenormalne normale, in je pač težko prihajati do normalnih koncertnih nastopov. Se pa sprošča čas za kreiranje. Glasbe. Navdih pride od drugod, ne nujno s koncertov in utrinkov s turnej.
Hasse Poulsen je na Danskem že prava legenda na sceni sodobnih dognanj jazza, pa tudi širše. Samova ideja, da ustvarita skupaj svoj album improvizacij je že v iztočnici generator svojevrstne glasbene avanture, ki pooseblja ta album
Kreativni proces je potekal nekako takole. Vsak je napisal nekaj kompozicij ali pa osnutkov (vodilni motivi), ki sta si jih izmenjala skozi pošiljanje datotek in sama sproti dopolnjevala manjkajoče dele. Doma, v domačih studiih. Možakarja sta album ustvarila zelo hitro. Skozi lanski junij in junij. Kot povedano. V pogojih ‘izolacije’, pa vendar je proces potekal zelo naravno, spodbujevalno, saj so ideje enega in drugega kreativno izzivale talente obeh. Pretok informacij v obeh smereh je vrel. S tem sta presegla marsikakšno navidezno nepremostljivo oviro, ki je skozi pronicljive rešitve dosegla nov izpovedni nivo. Nov domet. Jezika prostosučne kitarske kinetike jazzovskih improvizacij.
Album je vsekakor naravnan kot improvizatorski preplet dveh figur kitarske igre s sodobnim jazzovskim karakterjem. Ob tem so vseskozi močno prisotni prijemi neoklasicizma, na trenutke pa tudi svetovne glasbe. Motivi so čvrsti in kompaktni, četudi v razvoju dosegajo občutek ‘rahlosti’, saj nikakor ne lezejo v uho, pač pa zavoljo zabavnih, izzivalnih, večkrat šegavo ubranih atonalnih figur, ‘odjemalca’ takšne glasbe nenehno dražljivo zabavajo in zaposlujejo. Rešitve oziroma jedro kompozicij dostavlja poslušalcu torej nenehno sledljivost. Brez čudaških izpadov, brez avantgardnih pobegov, brez fragmentiranja. Četudi kdaj vsa reč zaplove v smeri bolj »razburkanih« vode avant-jazz-čudaštva, se oba glasbenika v slogu izkušenih vrvohodcev na takšni točki ‘(raz)pada’ ujameta in vrneta moment, kjer zadiši po potencialnem razvoju kaosa, v stanje plutja po mirnih vodah izbranih motivov. V briljantno dopolnjujočem ravnovesju med noto brezbrižnega, prostosučnega in svobodoljubnega plesa improvizacij, ki sobivajo ubrano znotraj motivnih okvirjev. Fascinantni narek, ki nagovarja z noto ‘pričakuj nepričakovano’.
Dejansko slišiš tudi kak ‘zdrs’ po strunah v slogu Johna McLaughlina iz obdobja, ko se je družil s Pacom De Lucio in Alom Di Meolo (npr. Soft Grass). Skratka. Ta album bo vznemirjal prav vsakogar, ki ga zanima instrumentalna kitarska igra strogo akustičnih organskih pastel. Vsekakor izzivalno slikovitih manevrov improvizacije, a nenehno sledljivih figur komponiranja. Enakovredno. Brez dominacije ene kitare nad drugo. Dopolnjujoče in izpolnjujoče. Eklektično in kot sem že nekajkrat nakazal v tem eseju, brezmejno očarljivo.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Ultra Serieux
2. Austrian Lake
3. Coverless
4. Two Sides of a Mountain
5. Sometimes a Bird
6. Free Noses
7. Soft Grass
8. String Dancers
9. Mind Fuel
10. Cornering
11. The Scent of Rain
12. A Word We Heard
Zasedba:
Hasse Poulsen – akustična kitara
Samo Šalamon – šest in dvanajst strunska akustična kitara
