Založba: Nuclear Blast Records
Datum izida: 4. 3. 2022
Produkcija: Sabaton
Dolžina albuma: 45.21 min
Zvrst: Power Metal
Ocena: 8.0/10
Hjam…. o Sabaton je bilo veliko povedanega. Še posebej v zadnjih petnajstih letih. Nepozabna so srečanja našega glasbenega medija s skupino, ko se je ta nahajala še povsem na začetku svoje kariere. Takrat je še nihče ni jemal resno, nato pa so polagoma pričeli krasti šove uveljavljenim skupinam, ki so jih jemale s seboj na turneje. Če so jo Therion 31 1. 2007 še dobro odnesli v ljubljanski Cvetličarni, pa se je toliko slabše godilo aprila leta 2009 Hammerfall v Mariboru oziroma Zagrebu. Leta 2012 so bili Sabaton že glavni nosilci zadnjega večera zadnje izdaje tolminskega Metal Campa, ki je zatem prerasel v Metaldays. Danes so Sabaton orjaška power metalska mašinerija. Z lahkoto polnijo dvorane s po več tisoč obiskovalci ter se uvrščajo med glavne nosilce najvidnejših svetovnih festivalov. Dejansko pa niso med glasbene množice prinesli nič tako posebnega, česar že ne bi poznali v glasbenem oziru iz časov preteklosti. So pa izredno dobro preučili ikonografijo ter jo na moč uspešno združili s svojim metalom.
Če se vam ne ljubi učiti, še posebej ne zgodovine, ali natančneje zgodovine vojn in vojskovanja, je dovolj, da poslušate in sledite Sabaton. No, zgodovina je napisana po režiji anglo-saksoncev, vendar ne bomo posegali v detajle zakaj je temu tako. Sploh v tem trenutku, ko se piše leto 2022 in smo še naprej priče vojnih grozot na planetu, pa naj si bodo to Jemen, Sirija, ali Ukrajina. No, Sabaton radi pripovedujejo o vojnih herojstvih. Pravzaprav so postali skozi čas veliki specialisti. Zato njihovi album niso po tej plati nič manj privlačni, kot po sicer glasbeni. pa vendar. Da vas ti popeljejo do umetnosti vojskovanja. Četa je prekaljena in “The War To End All Wars”, kot deseti album, ne kaže znakov popuščanja s strani inštitucije, ki je našla perfektno tržno nišo ob kombiniranju epsko pompoznih težko metalskih jurišnic z zgodbami o vojnih herojstvih in drugih s smodnikom povezanih pripetljajih.
Glede na to da najdete vse podatke na medmrežju, se bomo v tem eseju znova osredotočili bolj na glasbeni značaj novega Sabaton albuma. Na albumu izstopa Dreadnought, v kateri opeva skupina bitko za Jutland med nemško in kraljevo mornarico ob koncu maja 1916. Gre za odlična mini epska suita izrazito melodramatične narave. Izmed hitrih jurišnic izstopa na albumu, ob Stormtroopers (uničujoči marš čez drn in strn o posebnih nemških enotah iz prve svetovne vojne) npr. Lady Of The Dark. Gre za pripoved o najbolj pogumni bojevnici prve svetovne vojne, ki se je borila za Kralja Aleksandra, Milunki Savić. V tej skladbi izstopa ob dramatičnem refrenu tudi domiselna kitarska solaža v mid eight pasaži. Skratka. Sabaton kot Sabaton. Vone himne. Druga ob drugi. Soldier of Heaven se odpira na ritem semplih in v kolikor bi se nadaljevala v takšnem scenariju, bi lahko odpeljala Sabaton na Evrovizijo. Refren, ki smo ga od skupine zagotovo že nekje slišali namenjen zato, da bo z njim na koncertih poskakovala na katapultnem vzmetenju cela dvorana. Na drugi strani ‘razbija’ koračniško naravo albuma zelo posrečena baladna Christmas Truce v kateri prevzemajo pozornost orkestralni aranžmaji. Otvoritvena Sarajevo (zgodba teče o povodu za prvo svetovno vojno – o tistem uradnem, pustimo bankirje pri strani za hip) gradi uvodoma mračno vzdušje na srednje hitrem tempu, potem pa sledi divja, že prej omenjena Stormtroopers. So pa Sabatom tudi tu mislili na vse. Če se nanaša otvoritev albuma na začetek prve svetovne vojne, je sklepna Versailles povezana tudi s premirjem, ki je končalo prvo svetovno vojno. Teatralni zaključek v slogu filmskega zaključka. Album izkazuje, kot celota, da so tudi tokrat Sabaton izkazali izredno zavzetost in marljivo pilili aranžmaje.
Četudi je skupina s »Carolus Rex« dejansko dosegla na nek način artistični zenit, še ne pomeni, da bend tudi kasneje ni napisal svežnja ‘strupeno epskih antemov’, s čimer Sabaton vseskozi vzdržujejo suvereno solidnost lastne glasbene substance. In četudi bend ne preseneča več, postori v studiu vse zelo spretno, ko je potrebno postreči z grabežljivo embalažo, katera druži teatralnost z metalsko grabežljivostjo. Sabaton vseskozi lovijo atmosfero zgodbe z bojišča tako, da jo skušajo približati konzumentu z dodatnimi triki aranžiranja, zelo pa so postali spretni tudi pri dramatiziranju srednjih instrumentalnih delov, kjer dosegajo učinkovite atmosferične zasune. Glavnino vsega pa seveda še vedno rešijo s himničnimi refreni, ki jih znova ne manjka in kjer si ničesar ne gre predstavljati brez Joakimovega vokalnega unikuma. Novi album in predhodnik »The Great War« (2019) sta nekako v tej ligi precej izenačena. Kakovostna, dobra, solidna, a ne vrhunska. »The War To End All Wars« je v celokupnem seštevku vseeno za ščepec močnejši izdelek. Poseduje več posrečenega učinkovanja v doseganju drama teatra, pri osredotočenosti prijemov finomehanike na posameznih delih. Tudi z novim albumom »The War To End All Wars« bodo Sabaton v prihodnje torej z lahkoto obdržali pedigre ene najbolj priljubljenih metalskih skupin zadnjih petnajstih let.
Fantje, glede pripovedništva, pa ostajate še naprej dolžniki vašim slovenskim privržencem. Čakamo namreč na zgodbo od koder izvira rek: »Rana ura Slovenskih fantov grob.« O Soški fronti in manevrih mladega Rommla v Breginjskem kotu!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01. Sarajevo
02. Stormtroopers
03. Dreadnought
04. The Unkillable Soldier
05. Soldier Of Heaven
06. Hellfighters
07. Race To The Sea
08. Lady Of The Dark
09. The Valley Of Death
10. Christmas Truce
11. Versailles
Zasedba:
Joakim Brodén – vokal, klaviature
Pär Sundström – bas kitara, spremljevalni vokal
Chris Rörland – kitara, spremljevalni vokal
Tommy Johannson – kitara, spremljevalni vokal
Hannes Van Dahl – bobni, spremljevalni vokal
Gostujoča glasbenica:
Bethan Dixon Bate – naracije na skladbah št. 1 in 2
