Godsmack / P. O. D. (Payable on Death) / Drowning Pool
Zagreb / Boćarski dom / Hrvaška
nedelja, 30. 3. 2025
Zagreb je v zadnjih letih postal tako rekoč slovenski refugij srednje velikih do velikih koncertnih dogodkov naše regije. Nekakšno pribežališče. V mislih imam seveda zveneča imena mednarodne rock ‘n’ roll scene. Prav v finalu letošnjega marca so se v zagrebškem Boćarskem domu (dvorana za tekmovanja v balinanju) oglasile tri skupine, ki so pričele mešati štrene na vrhu Billboardovih lestvic na prelomu obeh milenijev in ki jih MTV generacija ‘Beavisa & Buttheada’, danes po večini v srednjih štiridesetih, le stežka pozabi.
Godsmack, P.O.D. in Drowning Pool. Želi sploh kdo več? Tudi ta koncertni dogodek je bil odlično obiskan. V Zagrebu smo pričeli ‘kolovratiti’ s prevoznim sredstvom že malo preko pete popoldan, a so bila vsa parkirišča v neposredni bližini prizorišča povsem zasedena, tako da smo se parkirali več kot kilometer v vzhodni smeri in vznak veselega pristanka ter manevrov sproščanja uničili še nekaj konzerv münchenskega Paulanerja.
Množice so drle z vseh smeri in obetal se je velik praznik. Po pravilu so zagrebški koncerti vselej odlično obiskani, praviloma razprodani, pa tudi poseben čar izžarevajo. Nabit s strastmi in nepozabno energijo. Tudi tokrat je vse kazalo, da bo temu tako. In? Tudi tokrat razprodano! V celoti!
Ob sedmih zvečer so krenili na oder Drowning Pool. Bend katerega prvenec “Sinner” je leta 2001 v vsega šestih tednih po izidu postal šestkrat platinast je v dobre pol ure šusa pokazal, da se ga leta ne oprimejo. Svojevrstna mešanica žanrskih vplivov, ki ji poveljuje strupeni groove – ta odstreli hipoma kvišku, s kvartetom treh standardnih imen članstva skupine, na čelu z njenim ‘tretjim’ pevcem izvrstnim in nalezljivim Ryanom McCombsom, ki se je leta 2023 še tretjič vrnil k Drowning Pool, je dostavila fantastično uvodno ogrevanje. Za mnoge prekleto prekratka predstava. Po šegavem uvodnem manevru z nasneto Kiss klasiko I Was Made for Lovin’ You, je bend udaril na oder kar z naslovno skladbo prvenca “Sinner” in takoj je bilo jasno, da publika na Drowning Pool ni pozabila. Takoj se je priključila k prepevanju verzov. Spodoben zvok in popolna odrska suverenost. Kar bi privoščil skupini je le ena stvar. Več odrskega prostora, da se razmahne. Ves čas se je čutilo, da želi kvartet tekati prosto po odru, vendar so morali McCombs in kompanija vseskozi paziti, da se kdo med njim ne zaplete v kakšen kabel, ali rekvizit, ki omejuje njihov odrski kinetizem. Posebej jedro je završalo ob adaptaciji Idolove Rebel Yell, temu pa je sledil uničujoč finale še z dvema “Sinner” klasikama Tear Away in posebej težko pričakovano Bodies, kjer se je publika do konca strgala z vajeti.
P.O.D. ali ‘ljubkovalno’ Payable On Death, so naši stari znanci iz CUK Kina Šiške, kjer so v družbi Alien Ant Farm, odtrgali streho s prizorišča v novembru 2019 – RockLine recenzija koncerta. Njihov prihod je za mnoge obiskovalce predstavljal vrhunec tega koncertnega večera. Bend se je tudi tokrat predstavil v top formi. Na turnejah jim od leta 2021 pomaga bobnar Zachary Christopher, sicer pa tvorijo jedro ekipe standardni člani: divji frontman Sonny Sandoval, kitarist Marcos Curiel in basist Traa Daniels. S štirimi hiti albuma “Sattelite” ti v dobre tri četrt ure nastopa pravzaprav ne more iti prav nič po zlu. In tako se je odvijal koncert. Dvorana pošteno zabeljena s privrženci skupine, ki so glasno obvladovali verze znamenitih časov izpred dveh dekad in pol! V kombinaciji s podivjanim Sonnyjem, ki je tudi tokrat prebičal s kabli svojega mikrofona prav vse okrog sebe, ko se je divje vrtel v šamanskem poplesovanju in ga je bil poln oder. Vojaške hlače, bele nogavice, nategnjene do kolen in ‘Chuck Taylor Converse’ superge. Neprecenljivo.
Torej? Minute nostalgičnega obrata k rap metalu, nu-metalu ali karkoli že pač želite in posledično vsega kar leti na to skupino iz časov, ko je bila popularna fuzija vsega kar prinaša ‘čudaštvo’, recimo MTV-jevsko sprejemljiv eksces drugačnosti, a opremljen z elementarnim ‘groove’ katapultom! Boćarski dom je pričel ‘poplesovati’ v potresnih sunkih. Bend je večino repertoarja podredil predstavitvi najnovejšega izdelka “Veritas”, ki je izšel v lanskem letu, razpoložljive minute nastopa, pa je vestno založil s štirimi neminljivimi hiti albuma “Satellite”, pri čemer je že uvodoma pričel ‘uničevati’ prisotne z znamenitima šrapneloma Boom in Satellite. P.O.D. so odlično uigrani, oder je njihov drugi dom. Poleg omnipotentnega Sandovala sta tudi Curiel in Daniels večkrat med koncertom premenjala svoje standardne odrske pozicije in tudi zvok je bil silno dopadljiv. Youth of the Nation je po pričakovanju ubijal, za njo je tudi single Southtown – edina izvedena P.O.D. klasika devetdesetih (tretji album “The Fundamental Elements of Southtown” – še dobro da niso uvrstili v repertoar Bullet The Blue Sky od U2, če smem biti blago zloben). Vsekakor pa so vsi čakali še na četrti Satellite single. Jasno je bilo da se koncert ne sme zaključiti z novo Afraid To Die. Tako je. Alive! In P.O.D. so v velikem finalu iztržili v danih okoliščinah svoj koncertni maksimum. Nor sunek povratnih reakcij s strani publike na krilih še vedno zelo vitalne skupine, ki ne kaže znakov opešanosti ali skrhanosti in tako lahko potegnem sklepno črto, da si želimo P.O.D. čimprej znova srečati in to po možnosti na headlinerskem nastopu! Briljantno.
Ob 21.00 uri pa naposled tudi Godsmack! Skupina, ki jo je eden izmed obeh avtorjev tega članka povsem nenačrtovano spremljal na odru davnega 17. 12. 1999, ko so ogrevali münchensko dvorano Zenith Halle pred nastopom enih in edinih Black Sabbath ter pri tem premišljeval vsaj pet minut, ko je opazoval na tleh njihovo trzalico, ali jo naj pobere ali ne (toliko o takratnem avtorjevem navdušenju nad to skupino), so leta 2023 izdali svoj zadnji in še vedno aktualni album “Lightning Up The Sky”. In takojšnji pogled na oder je naznanil, da se Godsmack nahajajo na pragu konkretnih sprememb. Na koncertih tokratne evropske turneje jim namreč pomagata dva člana, ki nista polnopravna, a rešujeta turnejo. Shannona Larkina nadomešča ‘vesoljski’ Will Hunt iz zasedbe Evanescence, kitarista Tonyja Rombolo pa Dorothy kitarist Sam Bam Koltun. V dneh po koncertu v Zagrebu, se pravi še med to evropsko turnejo, so Godsmack podali uradno izjavo, da sta Tony Rombola in Shannon Larkin tudi dejansko že bivša člana skupine. Tako sta frontmen in kitarist Sully Erna in basist Robbie Merrill trenutno duo Godsmack.
S fanti tudi v letu 2025 ni šale. Ob tem da je bil repertoar vsekakor blago podrejen predstavitvi zadnjih dveh albumov “When Legends Rise” in “Lightning Up The “, so Godsmack sestavili setlisto po vzoru kariernega preseka. Vsi albumi so bili vključeni v uro in tričetrt dolg nastop skupine, ki je dostavil natanko to po kar je publika prišla. Mestoma celo večjo koherenco in sproščenost, kot je šlo pričakovati glede na to, da je skupina nastopala z dvema legionarjema v postavi. Will Hunt je preprosto povedano noro dober bobnar. In to se je poznalo tudi v sami ‘obtežbi’ groova posameznih točk, nasploh v nekaterih prehodnih pasažah, ki jih je izvajal malo drugače, a neverjetno vzdržno in kompatibilno. Komadi so celo pridobili. Vsi po vrsti. Kulton in Erna sta vzdrževala odlično navezo, Merill je razveseljeval s svojo agilnostjo in zanesljivostjo. Sully je tudi v vokalnem oziru izpeljal zadevo na visokem nivoju in v navezi s samo produkcijo in odrskimi kulisami, tega šova skupini ni mogel ukrasti prav nihče. Boćarski dom je pokal po šivih od švigajoče energije, odličnih povratnih reakciji vživete publike, ki je sodelovala s skupino na meji fanatične privrženosti. Premierni nastop in neverjeten odziv!
Skupina je s hiti uvodoma malo varčevala. V prvi polovici so se vrstile točke pretežno iz novejšega obdobja delovanja. Godsmack so za uvod ustrelili je kar obe novi skladbi, uvodno Surrender in takoj za njo You and I, potem pa še When Legends Rise, naslovno točko predzadnjega albuma. Publika je dokazovala da so se novi komadi odlično prijeli, dejansko pa je dogodek preskočil na višji nivo s klasiko 1000hp. Koncert se je vrtel z izjemno intenziteto in Speak je bil napoved, da bo druga polovica druženja s skupino iztisnila iz publike prav vse atome moči. Sledile so uspešnice Straight Out Of Line, Awake, pa drug za drugim “Godsmack” (1998) dvojček Keep Away in tribalna Voodoo. Za Voodoo sledi smiselni prehod v? Pričakovani veliki finale bobnarskega duela med Huntom in Sullyjem imenovan Batalla de los tambores (Ernie je imel dva seta: tolkalskega in bobnarski), z vrtljivim odrom ali beri drugače: “Kdor lahko, pač lahko!”. Ko sta se oba družno raztelovadila, so Godsmack dalje dražili publiko z vložki znanih klasiko rocka Back in Black (AC/DC), Walk This Way (Aerosmith), Enter Sandman (Metallica), Moby Dick (Led Zeppelin), Tom Sawyer (Rush), vse do skrajno razbeljenega zaključka v izhodu, čemur pa je za finale sledil neuničljivi groove šrapnel s prvenca, na katerega so čakali prav vsi – Whatever!
Dodatek je odprla čustvena Under Your Scars s Sullyjem na klavirju. Dolg uvodni nagovor z zahvalo publiki. Za vsega ta komad se vozi klavir s skupino širom Evrope? Prosim? To si privoščijo le še Kiss (spet jih opisujemo v sedanjiku, saj so nedavno potrdili koncerta v Las Vegasu). Z uvodno reklamo dobrodelnemu zbiranju denarja ljudem v duševni stiski itn… med samo izvedbo pa je sledil na projekcijskem platnu poklon nekaterim preminulim velikanom rocka in rolla (izostali so Bowie, Lemmy in Zappa – zato tokrat ni odpuščanja). Sicer prelepa balada, ki jo je nasledila še ena “When Legends Rise” točka z Bulletproof. Nasršena točka je predramila ljudi in jih spravila v gibanje publiko, da je ta naposled dočakala še pogrešano “Faceless” (2000) klasiko I Stand Alone (groove-stoner-eska, ki ohranja brezčasnost). Publika je na pobudo Sullyja suvereno prevzela vodilni vokal v svoje roke, kar je zlasti v refrenskih napevih še enkrat potrdilo kako velika komercialna mašinerija so postali skozi leta Godsmack. Na krilih nore publike v do zadnjega kotička natrpanem Boćarskem domu. Ljudje so bili v prostoru naloženi in zloženi kot šibice! Peklenski groove jih je nosil na krilih! Energija je bila preprosto povedano veličastna. Enkratna in nepozabna! Godsmack se starajo kot vino, kar pomeni, da jim leta zgolj koristijo. Ostajajo orjaška koncertna pošast!
Celoten dogodek se beleži pod spominsko rubriko obiskovanja koncertov imenovano ‘nepozabno’! Od začetka do konca. Od skupine do skupine. Razprodana prizorišča na aktualni evropski turneji zgolj potrjujejo kako evropska publika pogreša tovrstne, recimo jim nostalgične rock’n’roll spektakle iz komercialno prebojnih časov, ko so na MTV-ju vzniknili post-grunge, nu-metal, pa neobremenjeno eksperimentiranje s stapljanjem žanrov, ki mu poveljuje stasita groove kulisa!
besedilo: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen
Drowning Pool – setlista:
I Was Made for Lovin’ You (orig. KISS) – taped intro
1. Sinner
2. Feel Like I Do
3. Step Up
4. Rebel Yell (orig. Billy Idol)
5. Tear Away
6. Bodies
P.O.D. (Payable On Death) – setlista:
1. Boom
2. Satellite
3. Murdered Love
4. Drop
5. I Got That
6. I Won’t Bow Down
7. Youth of the Nation
8. Southtown
9. Afraid to Die
10. Alive
Godsmack – setlista:
For Those About To Rock We Salute You (orig AC/DC) – taped intro
1. Surrender
2. You and I
3. When Legends Rise
4. 1000hp
5. Cryin’ Like a Bitch!!
6. Speak
7. Straight Out of Line
8. Awake
9. Keep Away
10. Voodoo
11. Batalla de los tambores
12. Whatever
—dodatek—
13. Under Your Scars
14. Bulletproof
15. I Stand Alone
