Založba: ZKP RTV SLO
Datum izida: 25. 5. 2021
Produkcija: Gaber Radojević & Rudi Bučar
Dolžina albuma: 69.49 min (2LP)
Zvrst: Singer/Songwritter (kantavtorska glasba)
Ocena: 9.0/10
Rudi Bučar je zadnja leta na slovenski glasbeni sceni dokaj pogosto ime. Zlasti kadar nanese debata na glasbeno aktivnost, ki lovi srednjevalovsko dostopnost in prijaznost, oziroma lovi naklonjenost širše glasbene javnosti. Postal je močno zaželen, tudi iskan, da ne rečemo kar popularen. Njegovo ime pozna pravzaprav vsak ‘radijsko malo bolje obveščeni’ Slovenec. No, Rudi pa pri iskanju komercialne sreče in naklonjenosti širše javnosti ni šel preko vseh artističnih ekstremov tja do sfer kakšnega Plestenjaka, zato še sodi v kontekst RockLine. Ne mine leto, da fant ne bi poskrbel za kakšno albumsko izdajo, vsekakor pa je močno opazen tudi na slovenskih odrih. No, tako je bilo vsaj do marca lani.
Pa pride situacija, ko ne smeš več izvajati koncertov. Niti ne povedo točno zakaj, le da ne smeš, ker je pač nevarno in boš sicer ostro kaznovan, če ne boš ubogal. Okej, ostajajo pa kljub vsemu posebni pogoji, da lahko igraš, a brez fizične navzočnosti javnosti. Kar je križ. Glasbenikom manjka tisti pretok energije na relaciji publika – glasbeni izvajalec. To je situacija, ki te nenehno podžiga, da ohranjaš čvrsto motiviranost dostaviti od sebe najboljše ta hip. Situacija in kemija sta takoj drugačni, ko publike v fizičnem oziru ni poleg. Vibracija tudi. Situacija postane tako podobna prej kletni vaji v času prohibicije. Vendar pa moraš biti za takšno vrsto vaje, kot jo beleži album »Šelestenja« v vrhunski dnevni formi. No, to pa pomeni tudi to, da izvedbo materiala snemaš za izid posebnega koncertnega albuma nastalega v samoizolaciji. To pomeni da postane ‘vaja’ naposled javna, saj je tvoja publika nekako vseeno prisotna, le da tiči ob radijskih sprejemnikih in ti sledi ob neposrednem prenosu. Bil je tihi pandemski novembrski dan leta 2020, ko je Rudi nastopil še z dvema kompanjonoma. Kot Rudi Bučar Trio. V studiu Hendrix, ki sicer ni noben Hendrixov mavzolej, lociranem v prostorih Radia Koper. Skratka, pred nami je koncertni album, posnet v čaru samoizolacije, v času pandemije imenovane Covid-19. Ob strogem upoštevanju in izpolnjevanju predpisov, ki rešujejo življenja, v situaciji, ki je izjemoma dovolila fizično prisotnost tonskega mojstra.
Kdor spremlja Rudija in sledi njegovi glasbi, vsekakor tudi albumom, bo nad koncertnim dosežkom »Šelestenja« zelo zadovoljen. Rudi Bučar Trio so: Rudi na vokalu in kitari, Hammondist in klaviaturist Anže Vrabec in Rudijev preverjeno zvesti kompanjon, tubist Goran Krmac, sicer stari Rudijev glasbeni zaveznik še iz časov Istrabenda. Torej situacija novo najdenih akustičnih vraž, ki do neke mere vzbuja asociacije na Istrabend, le da je to pot namesto Dovčeve harmonike v ekipi Vrabec s klavirjem in orglami.
Izvedba? Trio v odlični formi. Rudi v odlični dnevni pevski formi, trio razigran, medsebojno ubran, v zaznavanju drug drugega skrbno in duhovito na preži, zvočni prelivi medigre visoko spravljivi, jedrnati, v kontrastih valoviti in razgibani. Trio je sestavil set listo, ki zaobjema Bučarjevo solo kariero, oziroma predstavlja nekakšen presek le-te. Kaj je glavna draž? To, da je ekipa priredila vse te koncertne točke na nivo stroge akustičnega aranžiranja. Ta adaptacija je zelo smela in v poslušanju zabava, ko prikličeš iz spomina izvirnike. Glavnino pozornosti prevzema vsekakor Rudi s svojim vokalom mnogoterih obrazov, kjer slikovito oživlja karakterje oziroma bistvo sporočilne vrednosti svoje poezije. Ne le svoje, pač pa gre tudi za adaptacije pesmi ljudskega, istrskega izročila. Odvisno od situacije. Šegav, zbadljiv, tudi jedek, a na trenutke subtilen in božajoč. Kot povedano. Z več vokalnih obrazov, opravi Rudi glavnino vsega potrebnega, da drži poslušalca vseskozi ob sebi. V slehernem trenutku spretno preskakuje med mnogimi vokalnimi obrazi, pri čemer obstanejo v ušesih še zlasti občasni predirljivi, a hudomušno vpeti falsetto manevri. To vokalno kameleonstvo hvaležno in zaželeno krepi teatralni razvoj tega živega dokumenta.
Trio ne skopari s spretnostmi. Vrabec pokriva (zlasti v ozadju) ogromno prostora s klaviaturami. To dosega z integracijo hudomušno vpetih okrasnih »manevrov« na mestih, kjer se odpre prostor, večkrat pa podtika te okraske tako, da le-ti dodajajo posameznim skladbam tudi blago jazzy kopreno. Računajte, da govorimo v osnovi o pop in folk kantavtorski glasbi, ki pridobiva v akustični izvedbi močnejšo noto kabareta. Pričakovano in zelo slovensko. In kikse je v akustičnem obuvalu toliko teže zakriti. Na albumu »Šelestenja« pa jih ni zaznati. Kar pomeni, da je trio briljantno ubran in da je tistega novembrskega dne lani vstopil v studio Hendrix z odlično dnevno formo, ki jo je tudi brezhibno vnovčil. Tuba Krmaca je tisti element v izrazoslovju tria, ki vseskozi prebuja vrsto starožitja. Sentiment nekih oddaljenih časov, o katerih spregovori Bučarjeva poezija z adaptacijami istrskih ljudskih pesmi, močno teatralno in večkrat zelo nostalgično. Od uvodne Kambjale se čase, ki jo za uvodno ogrevanje glasilk Rudi izvede sam, pa vse tja proti velikem finalu z Dajte dajte, kjer se najde tudi nekaj minut za bliskovite manevre improvizacijske igre. Koncert nabit z emocijami, strastjo, podoživetostjo.
Le publika še manjka. In četudi je tokrat prisluškovala nastopu le preko radia, je prav zavoljo te situacije, tak dokument vrste posebneža. V živo iz studia Hendrix. Kot nekoč, pred cca. 50 leti, iz tiste dobro znane BBC-jeve serije. »Šelestenja« je album, ki ga privrženci Rudija Bučarja morajo imeti. Ne le zato, ker je to živ album, pač pa kot povedano, v prvi vrsti zavoljo adaptacij izvirnikov, ki nagovarjajo drugače, večkrat konkretno drugače in tako nosijo novo glasbeno avro. Avro, kot jo prevaja le Bučarjeva karizmatična figura, ob tesni in duhoviti navezi dveh izvrstnih odrskih sodelavcev.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
LP 1.
Stran A:
1. Kambjale so čase
2. Isolano
3. Kemu si dala rožice?
4. Šaltinka
Stran B:
5. Dam ti jutra
6. Edina
7. Izola
8. Otroci tistega časa
LP2.
Stran C:
9. Ištrijanski maraton
10. Plešem
11. Samo Ti
12. Tisti ljudje
13. Ti
Stran Č:
14. Dajte, dajte
15. Sen znala jes
16. Greva naprej
Zasedba:
Rudi Bučar – vokal, akustična kitara
Anže Vrabec – Hammond orgle, klavir
Goran Krmac – tuba, topotalnik, tamburin
