Založba: Celinka
Datum izida: 9. 10. 2020
Produkcija: Gaber Radojevič, Drago Popovič & Jan Baruca
Dolžina albuma: 23.31 min
Zvrst: Singer/Songwritter
Ocena: 8.0/10
Rudi Bučar je v začetku letošnjega oktobra spravil od sebe tudi svoj šesti studijski album, ki mu je nadel naziv »Kambjale so čase«. Če spremlja kdo čustvene izlive komentatorjev lige Serie A na kakšnem od italijanskih televizijskih kanalov, mu reč ob menjavah igralcev, gotovo zveni znano. Okej, gremo mi h glasbi. Jasno je, da je Rudi davno tega našel ogromno sprostitve ob poslušanju Iztoka Mlakarja in še koga v tej glasbeni sferi slovenskega kantavtorstva, kar mu je dalo krila in samozavest, da se tudi sam poda na raziskovanje teh sfer. Se pravi sfer, kjer je lokalno značilni dialekt slovenskega jezika učinkovito udejanjen skozi poezijo in glasbo. Ne odkriva glasbene revolucije, niti ne prinaša česa, kar bi poslušalcu vsaj narahlo privzdignilo eno izmed obeh obrvi. Tega konec koncev niti ne potrebuje. Tudi s šestim albumom ohranja artistično modrost. Z njim ostaja še naprej povsem udobno zleknjen v kavču glasbene usmeritve, v kateri je mož doma, jo vešče obvladuje, in po kateri je prepoznan ter priljubljen.
Rudi je znova povabil k sodelovanju garnizon vrhunskih slovenskih glasbenikov, ki skladbam dodajajo svoj pečat. Te znova sledijo pretanjeni mešanici pop retorike pa melosa, ki izhaja iz tradicije ljudskih napevov slovenske Istre (naslovna skladba, prearanžirana »A Isola voio andar«), seveda so prisotni ščepci bluesa, rock glasbe, celo jazza, pri tem pa ste že sami lahko uganili – tudi jasni odtisi koketiranja s kabaretno šansono (»Plešem«, »Otroci tistega časa«)-, kar je sicer utelešenje magnetnega navdiha (pre)mnogih slovenskih glasbenih izvajalcev. Najbolj posrečeno in zanimivo nagovarjajo trenutki, ki so »žanrsko fuzirani«, kot je (bizarno karikiram) zaspani swing »Otroci tistega časa«, v kateri si na enem mestu spravljivo podajajo roke tradicionalni napevi, blues, ščepci rocka in kabaretna šansona. Da. Album ohranja v teh nič kaj rožnatih časih igrivost, šegavost, optimizem, kar pomeni, da vas bo brez težav dvignil, zdramil, in v kolikor ste čemerni, razvedril. Skladba »Dolgo nisva pila« je v času do izida tega albuma postala gotovo »ponarodela«. Potrjuje, da sta Rudi in Hamo v skupnem obuvalu glasbenega avtorstva znatno močnejša, kot v dometu družnih uličnih adaptacij Davida Bowieja. Gotovo skladba, ki na albumu (v smislu komponiranja) izstopa in dokazuje, da njun prepričljivi vokalni duet dosega izredno privlačno kontrastno spravljivost.
Glasbe je dobrih 23 minut. Od tega pravih skladb vsega sedem (uvod in izhod odšteta). Kot je možakar namigoval v promocijskih besedilih, tokrat poezija nagovarja nostalgično in v vsem polnokrvno sentimentalno. Rudijeva vživeta in čutna vokalna interpretacija je tudi tokrat absolutni garant, ki zgrabi in z lahkoto pritegne pozornost vsakogar. Po tej plati ostaja Rudi prepričljiv ljudski trubadur, kar se izkaže v pravoverno kantavtorski »Čista«, pa tudi v »Kakšni so takšni«, ki je krhka ter vokalno posebej prevzetna – dejansko rojena za rotacijo na »mainstream« radijskih valovih.
Album je bil znova zelo zavzeto spravljen skupaj. Snemal se je v več različnih studiih, pod producentsko taktirko treh izkušenih tonskih mojstrov. Takšne poteze detajliranja dodatno bogatijo sam karakterni kontrast posameznih skladb albuma, in to je zelo dobro.
Kaj bi “žabar”, čigar osnovni glasbeni jedilnik so jedke, neukrotljive, nabrušene kitare ter mnoštvo spotikavih ritmov eksperimentalnega čudaštva, sploh še drznil črhniti o tem zabavnem, sproščenem in simpatičnem glasbenem izdelku? Niti ne prav veliko. Rudi tudi s »Kambjale so čase« ostaja varno nameščen v svoji izklesani glasbeni špuri. Ostaja ji zvest. Jedrnato in konkretno. Zelo verjetno pa je, da bo ta ljubki kantavtorski pop album dvignil več prahu v celinski Sloveniji kot na obali, kjer je Rudijeva avra že davno tega postala pač vsakdanji inventar.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Teresina 1
2. Kambjale so čase
3. Otroci tistega časa
4. Kakšni so takšni
5. Dolgo nisva pila
6. Čista
7. Plešem
8. A Isola voio andar
9. Teresina 2
Zasedba:
Rudi Bučar – vokal, kitara, tolkala
Sodelujoči glasbeniki:
Matevž “Hamo” Šalehar – vokal na skladbi št. 5
Goran Krmac – tuba, topotalnik, glasovi (skladbe št.: 3, 4, 7, 8)
Anže Vrabec – klavir, piano, Hammond orgle (skladbe št.: 3, 5, 6, 7)
Robert Pikl – kitare, slide, charango, banjo, glasovi (skladbe št.: 3, 4, 5)
Tomaž Boškin – rimonika, glasovi na skladbi št. 8
Marko Hrvatin – kitara na skladbi št. 8
Jan Baruca – ukulele na skladbi št. 8
Martin Štibernik – bas kitara na skladbi št. 5
Simon Markežič – bas kitara na skladbi št. 8
Boštjan Gombač – tolkala, zvočila na skladbi št. 7
Mitja Bobič – rudič, tolkala, glasovi na skladbi št. 8
Tomi Purič – bobni na skladbah št. 3 in 5
Giulio Rosselli – bobni na skladbi št. 4
Marko Toškan – bobni na skladbi št. 8
