Datum izida: 16.06.1972
Založba: Island Records
Produkcija: Peter Sinfield
Dolžina: 42:12
Zvrst: art rock/progressive rock/glam rock
Ocena: 9/10
Kultni art rockerji Roxy Music, ki so vplivali tako na progresivnorockovsko, glamrockovsko kot poprockovsko sceno, so najbolj znani po tem, da so leta 1982 ustvarili izjemno uspešni album »Avalon«, kateri je vseboval dva njihova največja hita, naslovno skladbo in »More Than This«, ter po tem, da so bili v njihovih vrstah takšni glasbeni kalibri kot so sloviti pevec Bryan Ferry, klaviaturski inovator Brian Eno in kitarski velemojster Phil Manzanera, ki so vsi po vrsti ustvarili uspešne solo kariere.
Davno pred »Avalon«, na začetku sedemdesetih, ni prav nič kazalo, da bodo Roxy Music kdaj postali svetovna atrakcija s številnimi nepozabnimi hiti ter zimzeleni. Originalno verzijo Roxy Music sta leta 1970 ustanovila Ferry, ki je imel za seboj neuspešno avdicijo pri King Crimson, in basist Graham Simpson.
Čeprav Ferryu zaradi ‘nezdružljivosti’ njegovega vokala z njihovo glasbo ni uspelo dobiti pevske službe pri King Crimson, sta bila Robert Fripp in Peter Sinfield dovolj impresionirana nad njegovim petjem, da sta mu omogočila podpis pogodbe z založbo Island. Sinfield je obenem poskrbel za produkcijo na Roxy Music prvencu, ki je izšel leta 1972 in zaradi svoje inovativne zvočne podobe doživel nepričakovan uspeh.
Na njem so Ferryu in Simpsonu, ki je band že kmalu po izidu Roxy Music prvenca zapustil zaradi čudaškega vedenja, delali družbo saksofonski čarodej Andy MacKay, bobnarski posebnež Paul Thompson, enigmatični sintetizatorski inovator Eno, katerega so v zadnjem trenutku prepričali, da se jim pridruži, ter kitarski virtuoz Manzanera, ki je v bandu pristal po nenavadnem razpletu dogodkov. Službo kitarista je pred njim namreč dobil David O’List, a jo je zaradi neresnosti izgubil že zelo kmalu in Manzanera, ki je bil tedaj oskrbnik glasbene opreme, je z veseljem zasedel njegovo mesto.
Roxy Music prvenec je odseval izjemno energijo banda, ki je oblikoval povsem specifičen slog, ki je bil nenavadna artrockovska mešanica glam rocka, prog rocka ter proto punka. Ferry je s svojim specifičnim pevskim pristopom v trenutku osvojil ljubitelje glamrockovske scene, medtem ko je MacKay navduševal s svojimi norimi pihalnimi vložki, Manzanera s subtilnim kitarskim pristopom in Eno s svojim izjemnim posluhom za nenavadne zvoke ter občasne ambientalne planjave na VCS3 sintetizatorju. Vse skupaj so začinili z ekstravagantno pojavo in nastopi, ki so vsebovali glamurozne kostume. Pri tem so najbolj izstopali Ferry, ki je bil večinoma oblečen kot član visoke družbe, Eno s svojim androgenim videzom, Manzanera z varilskimi očali ter Thompson, ki je nosil rdeče pajkice ter leopardovo kožo.
Napol kičasti, napol briljantni glam prog hibrid »Re-Make/Re-Model«, ki se odpre s truščem živahne zabave v nočnem baru, je bil protoptip klasične Roxy Music stvaritve iz njihovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja: Ferryevo nonšalantno, povsem specifično petje, avantgardni saksofonski vložki, melodične kitarske pasaže ter proto-punkovski ritmi. »Ladytron«, kjer Eno navduši s polaganjem subtilnih ambientalnih zaves, medtem ko igrivi simfonični aranžmaji povečujejo mešanico glamuroznega in futurističnega vzdušja.
Lep primer izjemne eklektičnosti je bil »If There Is Something«, ki je v uvodnem delu zvenel precej ameriško, kot, da bi bil ustvarjen sredi kavbojskega salona. Na račun ‘salonskega’ klavirja in ‘hija-ho’ kitarskih pasaž se je v prvem delu spogledoval s countryem. V nadaljevanju se je s pomočjo veličastnih jazzovsko-sifmoničnih aranžmajev med katerimi je izstopal VCS3 sintetizator postopno sprememnil v progresivni rock.
»Virginia Plain« je bil s svojimi šegavimi saksofonskimi pasažami, subtilnimi kitarskimi variacijami, proto-punk ritmi in Ferryevim nagajivim pevski pristopom, prvi hit v Roxy Music zgodovini, čeprav se sploh ni nahajal na originalni verziji albuma, temveč je prvotno izšel samo kot ločeni single. Besedilo je bilo menda navdahnjeno z enim izmed Ferryevih slikarskih del. Subtilno obarvani »2HB«, ki v besedilu vsebuje najbolj znan citat iz Humphrey Bogartove filmske klasike »Casablanca« ter se zaključi s kratko sintetizatorsko solažo, je bil zgodnji baladni eksperiment, ki pa se je zaradi nekaterih skorajda avantgardnih inštrumentalnih vložkov precej razlikoval od kasnejših, pravih Ferryevih balad.
»The Bob (Medley)« je bil še en primerek eklektičnega eksperimentiranja z različnimi glasbenimi slogi ter imprvoziranimi zvoki VCS3 sintetizatorja, kjer si roko podajajo avantgardni eksperimenti, izjemno subtilni trenutki, glamrockovska igrivost, simfoprog veličastnost in proto-punk agresivnost. »Chance Meeting« je bil zaznamovan z razdraženo kitarsko improvizacijo, speljano čez klavir in melanholično vokalno izpoved.
»Would You Believe« je bil umirjen glam rocker s Ferryevim v falset nagnjenim vokalnim kameleonstvom ter poskočnimi klavirsko-saksofonskimi pasažami. Melanholičnica zadušnica »Sea Breezes« je vsebovala otožno petje ob spremljavi trubadursko obarvane oboe ter zasanjanih ambientalnih valovanj, medtem ko je »Bitters End« s svojim kabaretnim vzdušjem predstavljal izrazito glamurozen zaključek albuma.
Z Roxy Music prvencem je bil ustvarjen nenavaden in nadvse inovativen most med progresivnim rockom in glam rockom, kar je bil poleg Sinfieldove imenitne produkcije in Ferryevih napol metafizičnih, napol ljubezenskih besedil eden od ključnih faktorjev njegovega velikega, nenadejanega uspeha. Roxy Music so bili v svojem zgodnjem ustvarjalnem obdobju, se pravi med letoma 1972 in 1976, ko je izšla peterica njihovih glam rock era albumov, res nekaj posebnega na tedanji glasbeni sceni. To je veljalo tako za njihovo glasbo kot za zunanjo podobo.
Avtor recenzije: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Re-Make/Re-Model (5:14)
2. Ladytron (4:26)
3. If There Is Something (6:34)
4. Virginia Plain (2:58)
5. 2HB (4:30)
6. The Bob [medley] (5:48)
7. Chance Meeting (3:08)
8. Would You Believe (3:53)
9. Sea Breezes (7:03)
10. Bitter’s End (2:03)
Roxy Music:
Bryan Ferry – vokal, klavir
Phil Manzanera – kitara
Brian Eno – sintetizator, posnetki
Andy Mackay – oboa, saksofon
Graham Simpson – bas kitara
Paul Thompson – bobni
GOSTUJOČI GLASBENIK:
Rik Kenton – bas kitara na “Virginia Plain”
