Založba: Samo Records
Datum izida: marec 2019
Produkcija: Samo Šalamon
Zvrst: freejazz / avantgarde
Ocena: 9.0 / 10
Rotten GirlZ je nova zanimiva in posebna avantura, ki je privekala na svet izpod neusahljivega uma slovenskega glasbenega wunderkinda Sama Šalamona. Gre za posebno vez med free jazzom in kot pove naslov albuma shizofrenimi ekscesi bizarne in neposredne preproščine, ki je v drugi polovici sedemdesetih »rušila običajno«, kar je kapital prodal masam na prefrigan način, kot »punk«. V artističnem oziru je zgodba o Rotten GirlZ seveda nekje vmes in tako pomeni, da je pred nami znova edinstven glasbeni dosežek. Posnet po principu koncertnega nastopa kvarteta. »In one take«!
Ko na hitro preletimo kvartet sodelujočih, ni težko skleniti, da se štirje akterji tega izdelka poznajo dobro. Ne glede na to, da so skupaj ustvarili komaj prvenec »Punk You«. Samo Šalamon in Achille Succi sta stara znanca skupnih freejazzovskih podvigov, bobnar Bojan Krhlanko in Šalamon sodelujeta v skupini Brest, vokalistka Eva Poženel in Bojan Krhlanko sodelujeta v Kukushai, sicer skupini izjemnega klaviaturista Roka Zalokarja.
Samo Šalamon se tokrat pridno drži igranja električne bas kitare (dele skladb kontrastira tudi z dodatnimi programskimi zankami), Achille (preverjeno) piha v alt saksofon in bas klarinet. Ekipa se uvodoma razstreli v smernicah freejazza, a se po nekaj sekundnem (namerno sproženem) kaosu, ki vpelje takoj stanje šoka (poslušalcu služi kot hipno uvodno dramilo), hitro skalibrira in uskladi v formo. To je skladba Ego Trip, ki pa v tih dveh pristopih v nadaljevanju slikovito alternira in napove takoj zelo nazorno, kaj gre pričakovati od substance celega izdelka.
Vokal Eve Poženel je na albumu in v skladbah v funkciji dodatnega instrumenta. V alternaciji med neposredno odigranimi deli, kjer Bojan vzdržuje »ravne« ritmične strukture, kot jih poznata rock (in punk seveda) drži Achille, ki vpeljuje tudi kup rešitev izhajajoč iz zakladnice »Ornettizmov«, največkrat jasno formo, le to pa krepostno razbija občasni vokalni eksces Eve, vzet s pečatnim, to je potentno vehementnim zamahom in v vsem popolnoma neukročeno. Vsekakor razvija Eva tudi melodijo in bizarne besedne zveze, ki se porajajo spontano in ekipa izpade na trenutke celo lucidno, porogljivo in zafrkljivo. Eva daje podton avantgarde, v bizarnosti pa vodi točke do frenetičnih izbruhov, za katere se večkrat vprašaš, ali je kaj takšnega sploh mogoče spraviti iz človeškega telesa. V vsem se Eva odziva spontano in v vsem nepredvidljivo. Takšna je tudi narava skladb, pa čeprav govorimo nenehno o svojevrstnem kontaktu čvrsto formatiranih struktur in freejazza.
Samo Šalamon se mnogokrat oklene tudi udrihanja dvostrunskih prijemov, s čimer pridobiva iz bas kitare še več “debeline” in zvočnega volumna, Rotten Gorlz pa dodatni karakterni kontrast. To kar je počel vseskozi Lemmy pri Motörhead. Nalašč izpostavljam železnega kanclerja, ker Rotten GirlZ, v zbližanju struktur k neposredni in goli (punk) rockovski drži brezgrajnega šundra, preko albuma vseskozi všečno presenečajo poslušalca. Zelo pomemben dejavnik vsega je Achille Succi, ki vzdržuje tisto ravnovesje med otipljivo formatirano substanco in improvizacijskimi vložki, ko se občasno zaganja globlje na polja free jazza. V tem svobodoljubnem jazzovskem okolju, se izbruhi vokala Poženelove ne bi mogli bolje obnesti, kot se. Kot povedano, Instinkti so tu globoko na preži. Intuicija in seveda čutno zaznavanje med glasbeniki, stojita v ospredju. Ob koncizni »uravnilovki«, ki je potrebna seveda, da avant-pobegov ni preveč in da ne pride do kaosa (»carstva polifonij«), pač pa nasprotno. Da spremlja ta album vseskozi privlačen občutek, da je kaos sicer blizu, a se ne bo zgodil.
Rotten GrilZ dostavljajo torej s »Punk You« unikaten pristop fuziranja jazza in rocka in to brez kitare! Šundra drugih instrumentov (tudi vokal je tu v »instrumentalni« funkciji) je več, kot dovolj! Seveda je tehtnica vseskozi nagnjena v prid jazzovskemu svobodoljubju, obenem pa nagovarja album (zlasti zavoljo integracije Eve Poženel) tudi v siju avantgardnih nastavkov, vseskozi teatralno, celo na hipce bizarno, a vseskozi nepredvidljivo ter kar je bistveno. Povsem nevsakdanje in eklektično, to je posebno in edinstveno. Za Samom Šalamonom je tako še ena silno uspešna misija, eksperimentalne glasbene »Samo-izzivalnosti«, ki jo poganja nenehno iskrivi um tega glasbenega umetnika.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Ego Trip
2. My Furry Little Friend
3. Mr. Stewie
4. Gotta Love
5. Home
8. Punk’d
9. Mind Fuck
10. Motions of Tenderness
11. Soft Paw
12. Black Saturday
Zasedba:
Eva Poženel – vokal (1-4, 7)
Achille Succi – alt saksofon, bas klarinet
Samo Salamon – električni bas, zvočne zanke
Bojan Krhlanko – bobni
