Lokacija: Ljubljana / Arena Stožice / Slovenija
Datum: 19. 5. 2024, od 20.15 h do 22.05 h
Koncertna glasbena ponudba na Slovenskem je v vseh dolgih letih naposled dočakala tudi prvi obisk velikega Roda Stewarta, britanske pop rock legende, enega največjih zaslužkarjev zgodovine rocka in popa. V žepu ima Grammyja, preko 250 milijonov prodanih albumov, serijo neminljivih glasbenih uspešnic, viteški naziv, kar dvakrat pa je bil sprejet tudi v hišo slavnih rock’n’rolla. Njegove zimzelene uspešnice so spremljevalke vsakdana vseh generacij.
Pri 79. letih ne pozna mirovanja! Turneja One Last Time ga je torej pripeljala končno tudi v Ljubljano, ljubljanska Arena Stožice, pa je postala 19. 5. 2024 velika tarča obleganja njegovih privržencev, med katerimi jih je mnogo pribredlo tudi iz sosednje Hrvaške ter italijanske Furlanije-Julijske krajine. V parter dvorane so tokrat namestili sedišča, prizorišče pa je bilo deležno odličnega obiska. Koncert je bil skorajda razprodan. Malo je manjkalo.
Petnajst preko osme zvečer se je prostor zatemnil. Za uvodno zabavo sta poskrbela nasneta uvoda z delom Depeche Mode hita Just Can’t Get Enough ter tradicionalna škotska Scotland The Brave – Stewartov oče je Škot in očitno se Rod deklarira podobno. Zavesa s hudomušnim Stewartovim portretom naposled pade, na odru pa se pojavijo v ospredju spremljevalne Rodove pevke na las oblečene v spremljevalne pevke Robert Palmerjevega spota za skladbo Addicted To Love. Ne čudi. Rod se je namreč lotil uvodoma adaptacije tega Palmerjevega hita. Zvok je potrdil dve reči. V začetku ni bil optimalen, slišal se je odmev v zaledju (del za mešalno mizo s tribunami) ter nižjo uglasitev, kar sodi vkup z vokalnim dometom velike pop rock ikone. Zvok je bil med manjšim hitom tokratnega repertoarja, to je Infatuation, že v celoti saniran.
Rod Stewart je kaj hitro potrdil, da se nahaja tudi v zrelih letih v več kot zgledni formi, da seva radoživost, tudi razposajenost ter da velja zanj status rock ikone, ki navkljub dejstvu, da se bliža devetemu križu, odganja rjo in plesen s sebe z dnevno formo prave mladostniške kljubovalnosti. V uri in petdeset minut, kolikor jih je štela predstava, je kleni pevec natrosil drugega za drugim – najvidnejše trenutke svoje kariere. V prvem delu koncerta so prednjačili njegovi avtorski hiti, drugi del pa se je prevesil v serijo znamenitih adaptacij, ki jih je v svoji glasbeni recepturi pač prefrigano preobrazil v hite kariere.
Stewart se je proslavil ne le z več kot dobro ohranjenim glasom, ki se mu je seveda z leti nekoliko znižal, kar se je na trenutke poznalo v interpretaciji – zlasti v višjih legah, pač pa tudi z več kot všečno odrsko agilnostjo, pri čemer je izkoriščal tudi skrajno desno in levo stran odra, ki ga je večkrat pretekel po celotni širini. Vokalnim tegobam in pastem v katere bi lahko zabredel pri interpretaciji, se je mojstrsko in vešče izogibal. Z veliko rutino starega lisjaka. Njegov žametasti, blago grleni vokal, ostaja ena zaščitnih znamk rock’n’rolla in prav po to so prišli tega večera privrženci v Areno Stožice. Prešerna vedrina z vseobsežnim dometom za kreacijo vrhunske zabave v katero te popelje ta glasbenik, vse tlakovano z znamenitimi uspešnicami, čemur se je publika prosto predajala, je cilj vsakega nastopa Roda Stewarta tudi v letih, ko ta glasbenik doživlja novo mladostno renesanso!
Spremljevalna škvadra, ki spremlja Roda na odrih je naravnost kolosalna. V nekem trenutku je bilo na odru mogoče našteti kar 14. glasbenikov (z Rodom vred). Pet spremljevalnih pevk, dva kitarista, standardna ritem sekcija (bobni, tolkala, bas kitara), klaviaturist, violinistka, harfistka in saksofonist! Nič ne more iti narobe. Prav nič.
Rodov bogati repertoar zajema kar se avtorskih uspešnic tiče večkrat zanimivo žanrsko mešanico rock’n’rolla, folk rocka in bluesa, vsekakor pa se je Rod v svoji glasbeni karieri, ki se je začela že leta 1962 vselej spretno prilagajal aktualnim glasbenim trendom ter si v zvezi s tem vselej priigral zmagoviti poker asov, s čimer so posledično in več kot opazno naraščale tudi številke njegovih prilivov na bančnem računu!
Legendarni glasbenik je med šovom zamenjal nekaj oblačil. V dveh takšnih menjavah konfekcije je prepustil oder v celoti svoji spremljevalni skupini, ki je brezgrajno izvedla adaptaciji dveh hitov. Malo preko polovice koncerta je bila to I’m So Exited (v originalu pripada The Pointer Sisters) in tik pred velikim finalom koncerta, ki ga je Rod odpel v črnem sakoju, Lady Marmalade, ki v izvirniku pripada zasedbi The Eleventh Hour.
Na presenečenje celotne publike je skupina nekje na polovici prekinila izvedbo hita Maggie May. Dvomim, da je šlo za namerno režijo. Gre za preveč pomembno skladbo njegove kariere, da bi si jo takole privoščil ‘odrsko abortirati’. Roda je moralo nekaj resno zmotiti, vendar si ni pretirano belil glave ob dani situaciji in tako kot veliki poglavar rutinirano veleval skupini, da udari dalje s hitom Young Turks. Rod se z ekipo ni pozabil pokloniti svojemu pokojnemu glasbenemu tovarišu, velikemu Jeffu Becku, ko se je skupina lotila njune skupne točke People Get Ready (Stewart in Beck sta priredila izvirnik benda The Impressions).
Stewart ohranja status zapeljivca in šarmerja. Publiko je za šalo dvigoval (do stropa dvorane). Seveda na krilih zimzelenov, podprt z izjemno uigrano ekipo vrhunskih glasbenikov in glasbenic. V obveznem repertoarju ni pozabil na drugo polovico sedemdesetih, ko tudi njegove kariere ni obšel fenomen diska in spravil še enkrat kvišku publiko s hitom Do You Think I’m Sexy. A za uvod deložiranje nekaj nogometnih žog po vzoru nogometnega vratarja! Ko je temu sledila težko pričakovana Sailing (orig. The Sutherland Brothers Band), je postalo jasno, da smo zelo verjetno pri koncu druženja. Publika v vrsti otrple hipnoze. Skozi nedrja te prekrasne skladbe pospremljene s spravljivo tematiko penečih se morskih valov v ozadju projekcijskega platna. Da bi bila mera polna, je poskrbela tudi ena izmed spremljevalnih pevk Rodove skupine, ki Rodu med izvedbo sklepne skladbe koncertnega šova ni pozabila povezniti na glavo kapitansko čepico.
Prišel, videl, zmagal! No, točneje: prišel, odpel in zmagal! Legenda se ne predaja. Odlično kljubuje letom. V letošnjem letu je z Joolsom Hollandom izdal novi album “Swing Fever”, kar potrjuje, da možakar ohranja svoj zagon tudi v studiu. Čeprav iz tega albuma ni izvedel niti ene točke (roko na srce je okorelim Rodovim privržencem ljubši repertoar samih hitov), daje naslov turneje One Last Time vseeno slutiti, da zna biti to zadnja Rodova turneja. Rod ne premišlja o glasbeni upokojitvi. No, vsaj na glas še ne. Koncert v Ljubljani je potrdil, da ostaja Stewart edinstven vokalni briljant galaksije, ki nima vzporednic. Je eden in edini. V več kot zgledni formi, ki garantira vso kredibilnost glasbenika v eri, ko je mnogo njegovih vrstnikov že davno tega ujel zaton! Rod se temu zaenkrat izvrstno upira. Naj ostane tako.
besedilo: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen (št. 1, 34 & 35)
Setlista:
1. Just Can’t Get Enough (taped intro, orig Depeche Mode)
2. Scotland The Brave (taped intro, traditional)
3. Addicted to Love (orig. Robert Palmer)
4. You Wear It Well
5. Infatuation
6. Love Train (orig. O’Jays)
7. Forever Young
8. Passion
9. First Cut is the Deepest (orig. Cat Stevens)
10. I Don’t Want To Talk About It (orig. Crazy Horse)
11. Having A Party (orig. Sam Cooke)
12. Maggie May (na polovici prekinjena)
13. Young Turks
14. Downtown Train (orig. Tom Waits)
15. I’m So Exited (orig. Pointer Sisters)
16. People Get Ready (orig. The Impressions)
17. You’re In My Heart (The Final Acclaim)
18. Dirty Old Town (orig. Ewan MacColl)
19. Have I Told You Lately (orig. Van Morrison)
20. Lady Marmalade (orig. The Eleventh Hour)
21. It Takes Two (orig. Kim Weston)
22. Some Guys Have All The Luck (orig. The Persuaders)
—dodatek—
23. Do You Think I’m Sexy
24. Sailing (orig. The Sutherland Brothers Band)
