Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 14. 5. 2021
Produkcija: Alessandro Del Vecchio
Dolžina albuma: 44.39 min
Zvrst: Hard Rock
Ocena: 8.5/10
Robin McAuley, čislani škotski hard rock vokalist, ki je pred časom znova opozoril nase v sodelovanju znotraj projektov Michael Schenker Fest, kot tudi Black Swan, sicer pa je znan po tem, da je v preteklosti posnel nekaj odličnih albumov s Schenkerjem pod okriljem imena McAuley Schenker Group, je po 22 letih ‘stopil na rob’ in izdal svoj drugi samostojni studijski album imenovan »Standing On The Edge«.
McAuleyeva glasbena udejstvovanja so sicer širša kot priča uvodni odstavek tega – nadejajmo se čim krajšega-, recenzentskega eseja. Od tod ne čudijo nekatera prijetna presenečanja na tem novem albumu, kot je sodelovanje McAuleyevega nekdanjega Grand Prix pajdaša in klaviaturista Phila Lanzona, ki sicer že 35 let igra pri rock ikonah Uriah Heep, Lanzon je soavtor skladbe Like A Ghost. Hammond dotika nikakor ne gre preslišati, ne prezreti. Lanzon ni citiran kot gostujoči glasbenik in kar težko je verjeti, da bi ga Del Vecchio v Hammond linijah tako dobro pokopiral, čeprav ni izključujoče. Čeprav se torej brez hišnega producenta založbe Frontiers Music Srl. Alessandra Del Vecchia znova ne bi zgodilo prav nič, je vredno dodati še nekaj preostalih zanimivosti vezanih na zasnovo substance tega albuma. Soavtor skladbe Supposed To Do Now je kitarist Howard Leese (Bad Company, Heart), ki je na tej skladbi odigral kitarsko solažo. Za skladbi Do You Remember in Chosen Few je ponudil svoje skladateljske usluge švedski glasbeni legionar Tommy Denander. Glavnina vsega pa je pripadla režiji Del Vecchia ter »škvadri« italijanskih glasbenikov. Del Vecchio je poskrbel za vse bistvene elemente, na čelu s produkcijo, aranžiranjem in izvedbo, da je tale McAuleyev album sploh ugledal luč sveta.
In ni treba več poudarjati, da je Del Vecchio zelo dobro podmazan z vsemi žavbami in neverjetno prilagodljiv, ko prejme od neapeljske založbe naročilo kaj more poustvariti. Dejansko je neverjeten posnemovalec. Sploh ob dejstvu, da leži na njegovih plečih nenehno kopica (istočasno odvijajočih se) projektov za katere hkrati producira, aranžira, komponira, obenem pa sodeluje še s Hardline. Več kot očitno je, da bi Frontiers Music Srl. v hipu propadla brez Del Vecchia na krovu. Ob tem je neverjetno, da ohranja Del Vecchio vseskozi neverjetno formo na kateri stoji kakovost skoraj vsega, kar prihaja iz njegovih rok. To pa velja tudi za tale McAuleyev album. Čeprav ni tokrat McAuleyevega tovariša s prvenca to je Frankie Sullivana, ki je kasneje celo McAuleya povabil k Survivor, čeprav niso bili zmožni več posneti nobenega albuma, je Del Vecchio neverjeten. Neverjeten v tem, da kakovostno album »Standing On the Edge« prav v ničemer ne zaostaja za McAuleyevim prvencem »Bussiness As Usual« (1999), na katerem se je bistveno udejstvoval maloprej omenjeni Sullivan. Le da sta oba nastala v povsem drugih časih. Na trenutke uspe Del Vecchiu na moč prepričljivo vdahniti v točke pridih AOR west coast principa osemdesetih (vedra in optimistična Wanna Take A Ride). Nekatere fraze so celo primerljive z elementi McAuleyevih MSG časov. Takšna je Supposed To Do Now, kjer je soavtorske štrene “namešal” Howard Leese.
McAuleyeva vokalna forma ostaja za »fantovih« neskromnih 68 svečk nabrušena in ostro na preži. Vokalist vzdržuje vso svojo prepoznavno karizmo in prodornost, ki je bila značilna tudi za interpretacijo glasbe, ko je bil mnogo, mnogo mlajši. McAuley ni izgubil trohice nekdanjega naboja in sijaja. To potrjuje vsekakor tudi lanskoletni Black Swan prvenec, kot tudi oba prispevka na nedavno posnetih in izdanih albumih, ki sta izšla pod okriljem Michael Schenker Fest. Vsekakor dosegajo točke silno prožno razgibanost in barvitost. Vsega deset jih je in nagovarjajo racionalno. Ne tratijo prostora, ne časa. Glasbe na albumu je všečnih tričetrt ure. Bodisi da gre za mirne in baladne momente (Run Away, Late December), ali navite in (tudi skrajno) priostrene (Running Out Of Time). Odlične igre ne primanjkuje. Del Vecchio in ostali italijanski legionarji, so za McAuleya izvlekli tale album z velikimi odlikami ročnih in idejnih spretnosti.
Odličen hard rock album, kjer se McAuleyeva vokalna karizma iskri in bohoti v sijočem žaru in optimizirano vzdržuje izvedbeno kapaciteto, s katero nas je ta glasbenik od nekdaj tako razvajal in radostil. »Standing on the Edge« je preklemano dober hard rock album, ki ne preneha navduševati. V slehernem trenutku. Mimostrelov preprosto ni in McAuley je lahko nanj izjemno ponosen.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Thy Will Be Done
2. Standing On The Edge
3. Late December
4. Do You Remember
5. Say Goodbye
6. Chosen Few
7. Run Away
8. Supposed To Do Now
9. Wanna Take A Ride
10. Like A Ghost
11. Running Out Of Time
Zasedba:
Robin McAuley – vokal
Andrea Seveso – kitara
Alessandro Del Vecchio – bas kitara, klaviature, spremljevalni vokal
Nicholas Papapicco – bobni
Howard Leese – kitara na skladbi št. 8
