Lokacija: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum: torek, 03.03.2020
Riverside, poljski progresivnorockovski odličniki, so v letih delovanja – naneslo bo kmalu dve dekadi, postali v krogu glasbenih gurmanov, ki so privrženi progresivnorockovskemu žanru, visoko cenjena in spoštovana skupina. Njihov opus krasi nenehni artistični napredek in samonikla evolucija, ki je do tega dne dala ducat izvrstnih studijskih albumov, na katerih so Riverside letvico standarda ekspresije, pomikali na višji artistični nivo in si tako na poti zorenja, nenehno odstirali nova in nova glasbena obzorja, ki jih je tako slikovito vsrkala glasbena sporočilnost ekipe. Jasno je, da imajo Riverside povsem svojo, to je samoniklo glasbeno izkaznico in dosje, ki pa sloni na veliki afiniteti do elektronskega eksperimentiranja na eni strani, kot navdušenja nad deli progresivnorockovskih skupin, kamor lahko mirne duše uvrstimo širok spekter od Pink Floyd do Opeth, Porcupine Tree, Stevena Wilsona in Marillion (zlasti »H« ere). Glede na to, da Riverside radi pri gradnji bogate atmosfere vztrajajo na multiplih repeticijah danega motiva, ki mu iz kroga v krog med izvedbo nalagajo širjave mnogih zvočnih pastel, zna takšno skupino vzeti za svojo tudi kak ljubitelj žanra oznake »post-rock«, kar je odlično, saj si na tak način skupina še laže širi bazo oboževalcev.
Sedmi album skupine, poimenovan »Wasteland« (RockLine recenzija TUKAJ) in prvi brez Piotra Grudzinskega, je za skupino predstavljal velik preizkus artistične vzdržljivosti, ki pa so ga Riverside prebrodili zelo, zelo uspešno. Gre za nov izredno dober album, ki je zadostil vsem visoko letečim zahtevam doseganja standarda kakovosti, ki se od imena Riverside vselej ne le pričakuje, pač pa kar zahteva.
Bend je že na lansko pomlad obhajal številne koncertne odre stare evropske celine, ko je predstavljal v letu 2018 izdani album »Wasteland«. Glede na izreden uspeh turneje, kot tudi uspeh, ki ga je skupini prinesel »Wasteland«, so se Riverside odločili, da odrinejo na še eno koncertno turnejo posvečeno promociji albuma. Album »Wasteland« je ob tem doživel še en ponatis z osveženo naslovnico in dvema CD-jema. Na prvem CD-ju se nahaja album “Wasteland”, na drugem CD-ju pa pet skladb (Vale Of Tears, Out Of Myself, 02 Panic Room, River Down Below, Wasteland) aranžiranih in odigranih v akustičnih preoblekah. Neverjetno, a tudi to je mogoče! Skupina progresivnorockovskega kova, je tako v presledku manj kot 365 dni nastopila še drugič v Ljubljani (in skupno tretjič – RockLine recenzija koncerta TUKAJ). Da, tudi to je mogoče. V za progresivni rock neprebojno imuni Sloveniji, kjer nastope skupin v polju tega žanra iščeš z lučjo pri belem dnevu, je ta podvig uspel prav Riverside. In to trikrat. K sreči se je izkazalo da smo Slovenci prav tako imuni še na koronavirus in Riverside so v Slovenijo tretjič prispeli tako, da so vsled zdravstvene varnosti preskočili »higiensko oporečno« Italijo (odpovedali so koncerta v Milanu in Trevisu) in prišli k nam naravnost iz Španije.
Riverside so v postavi z Maciejem Mellerjem, glede na srečanje z njimi pred enim letom, izvedbeno dodatno dozoreli. So skupina, ki jo vodi absolutno v prvi vrsti pretanjeni zvočni perfekcionizem, in ki je v artističnih potezah v prvi vrsti privržena gradnji izredno bogatega in razgibanega atmosferičnega teatra grabežljivih razsežnosti, kjer se najde ogromno prostora za melanholijo, ki od nekdaj spremlja izpovedni značaj skupine. K temu pripomore odrska kulisa igre mnogoterih lučk, meglic in laserjev, ki krepijo ta element in ki je iz leta v leto bogatejši. Novi koncert superlativov, ki ga je le uvodoma nekoliko zamajal slabši miks zvočne slike, a so tehniki to pomanjkljivost hitro odpravili, je tudi to pot potrdil, da so Riverside, v koncertno izvedbenem oziru, preprosto ena najboljših rockovskih entitet ta hip in garant najboljšega. Preprosto osupnejo. Dve uri in pet minut dolg špil z zaletom polnega pristopa, kot da bi Riverside igrali pred nabito dvorano dobrih 800 obiskovalcev, kot se jih uradno zbaše v CUK Kino Šiška in ne pred vsega dvesto glavami, ki so uživale na njihovem tokratnem koncertu. Igrali so na moč, zavzeto, predano. Strastno in se predajali emocijam. Uživali so v vsem česar so se lotevali in ta energija se je preprosto hipoma prelila na publiko, ki je vsako sklenitev točk pospremila s huronskim povratnim aplavzom ter salvami krikov navdušenega odobravanja.
Z nekaj komentarji je tudi basist in vokalist Mariusz Duda dodatno spodbujal publiko k izdatnejšemu sodelovanju, predvsem pa se je v zvezi s tem vtisnil eden izmed njegovih vprašanj publiki o njenem počutju: »Are you okay? Do you need a coffee or tea, or anything like that?« Pa je nekdo iz publike besedo »tea« spretno obrnil in hudomušno izkoristil: »Yes! I need a T-shirt!«. Očitek je letel na dejstvo, da so Riverside prispeli v CUK Kino Šiška znova brez uradnih spominkov in ljudje niso imeli kje kupiti njihovih uradnih turnejskih majic in podobnega….
Riverside so predstavili »Wasteland« znova zelo obilno. Repertoar je bil na moč podoben tistemu pred letom, malo so pomešali komade med seboj. No tudi nekaj prikupnih cvetk se je našlo v osvežitvi set liste, kot npr. Conceiving Me iz drugega albuma »Second Life Syndrome« (RockLine recenzija TUKAJ), pa pred tem briljantna zaporedna navezava dveh »Anno Domini High Definition« (RockLine recenzija TUKAJ) cvetk Hyperactive ter Driven to Destruction. Prvi in zadnji del koncertnega repertoarja, sta bila podrejena izvedbi skladb albuma »Wasteland«.
Odličen in nad vsem fascinantno lep vokal Mariusza Dude je bil pospremljen z nekaj tonskega efektiranja, Riverside pa so pokazali svojo moč zlasti v izredno kontrastnih preklopih vzdušja, ko so iz nežnih, zasanjanih in intimnih delov, kjer Mariuszev vokal nagovarja skoraj s šepetom, nenadno ekspandirali v zamahe hiperplazivnega zvočnega fraziranja, s čimer so držali publiko v nenehni teatralni napetosti. Občutje sladko koprnečega lebdenja, je torej prizemljevalo kontrastno nažiganje. Predvsem pa so Riverside mojstri gradacije razpoloženjskih stanj. Na motivu lahko vztrajajo zelo dolgo, a ko ga izvajajo, potencirajo atmosfero tako, da mu nenehno dodajajo nove in nove zvočne pastele ter tako krepijo moment dramatičnosti, pa tudi bombastike. Meller se je izkazal za več kot dostojnega naslednika Piotra Grudzinskega, Michal Lapaj, ki je prav tega dne, na koncertu v Ljubljani praznoval svoj rojstni dan, pa je pravi kralj na klaviaturah, ki je ob vsej izvedbeni agilnosti, vešče in spretno izkoriščal tudi zvočno naravo teremina. Mariusz je večkrat stopil na vah, njegov bas pa je posledično odskočil v zvočno naravo izdatneje poudarjenega rožljanja. Reč nikakor ne bi funkcionirala brez briljantnega Piotra Kozieradskega, ki je presunil z bobnarsko pretanjenostjo in raznovrstnostjo. Riverside so neverjetno uigran stroj, ki so mu jasni vsi detajli razvoja in doseganja, vibrantnih klimakterijev skokovitih preskokov v vzdušjih in nizanju širnih prostranstev bogate zvočne krajine. The Depth Of Self-Delusion, izredna točka albuma »Shrine Of New Generation Slaves« (RockLine recenzija TUKAJ), je napovedala finalni atmosferični krešendo, ki ga je stopnjeval za njo prehod v 02 Panic Room (album “Rapid Eye Movement” – RockLine recenzija TUKAJ) ter čutna akustična vrnitev v izjemno novo River Down Below, s katero so Riverside sklenili regularni del koncerta. V tej točki je bil Lapaj v harmoniziranju Mariuszevega vokala, v samem miksu zvočni slike, kanček prepotiho nastavljen. To je minorna opazka, ki ni omembe vredna.
Bend se je vrnil po obvezni dodatek. Nekoliko je v njem presenetila integracija priredbe Pink Floyd izvirnika Wish You Were Here, ki so se je Riverside lotili po svoje, pri čemer Meller ni spreminjal svojega kitarsko-zvočnega ustroja in je njegova PRS kitara odzvanjala distorzirano (tudi v uvodni solaži, ki je v izvirniku akustična). Na oder je vskočil zvočni tehnik skupine, ki je poprijel za bas, Mariusz pa je v tej točki igral na akustično kitaro. Bend je ta komad posvetil spominu na Piotra Grudzinskega, koncert pa se je zatem teatralno zaključil z uvodno točko albuma »Wasteland«, kratko The Day After in krog je bil sklenjen.
V vsem noro dober koncertni spektakel, ki te je v skreiranem vzdušju še lep čas pozibaval in krepko držal v zamaknjenosti, preden si se »predramil« iz takšnega stanja. Preprosto. Riverside ostajajo veliki mojstri svojega posla in progresivnorockovski briljanti svoje sorte. V tujini, zlasti v državah Beneluksa, Nemčiji in Skandinaviji, so že konkretno veliki in polnijo velike dvorane. Tretji koncert skupine v Ljubljani velja za njihovo najboljšo slovensko predstavo doslej. Pred letom nismo skrivali velikega navdušenja, ko so nastopili v CUK Kino Šiška in se spraševali, če gre lahko še bolje. Odgovor je da. Lahko je še bolje. Pri vsej izkazani perfekciji in izvedbeni briljanci, na katero je skupina razvadila svoje ljubitelje, je torej odgovor pritrdilen. Upajmo, da bo temu sledil tudi četrti obisk Slovenije.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik
RockLine intervju s skupino Riverside in njenim vodjem Mariuszem Dudo, lahko preberete TUKAJ!
Setlista:
1. Wasteland Soundscape
2. Acid Rain
3. Vale of Tears
4. Reality Dream I
5. Lament
6. Hyperactive
7. Driven to Destruction
8. Conceiving You
9. Second Life Syndrome
10. Left Out
11. Guardian Angel
12. Lost (Why Should I Be Frightened By a Hat?)
13. Egoist Hedonist
14. Wasteland
15. The Depth of Self-Delusion
16. 02 Panic Room
17. River Down Below
—dodatek—
18. Wish You Were Here
19. The Day After
