Založba: Inside Out Records
Datum izida: 04.09.2015
Produkcija: Riverside
Dolžina albuma: 60.25 min
Zvrst: Progressive Rock
Če je v tem času kje kak bend na planetu, ki z eksponentno aktivnostjo širi svoj artistični izraz oziroma glasbeni značaj, v siju absolutne svobodnjaške samoniklosti, so to zagotovo Poljaki Riverside. Skupina je skozi 14. let obstoja doživela veliko artistično tranzicijo. Evolucija pa še kar traja in traja. Riverside lahko danes mirne duše štejemo med najpomembnejše skupine, ki na sceni zadržujejo vso privlačnost in zimzelenost vsega tistega kar stoji za pojmom progresivnega rocka! Če imajo Britanci v tem oziru Stevena Wilsona in Porcupine Tree, Švedi Opeth, je tretja evropska skupina zagotovo Riverside.
Sleherni album skupine je nakazoval postopno slogovno tranzicijo iz progresivnega metala v progresivni rock. Če lahko štejemo »Anno Domini High Definition« za najbolj eksperimentalni album v karieri skupine do tega dne, je naslednik »Shrine of New Generation Slaves« (2013) predstavljal izrazit odklon v smer progresivnega rocka. Po dveh letih in pol ga je nasledil skupno šesti studijski album z naslovom »Love, Fear And Time Machine. Riverside na njem še intenzivirajo mehčanje zvoka, kitarske fraze pa spominjajo na nekdanjo metalsko usmerjenost le še v ščepcih, kot dobrodošla ambientalna začimba, ki občasno hvaležno »razburka« razvoj dogodkov na albumu ter tako vzdržuje dinamičnost albuma.
Pevec Mariusz Duda se razvija in zori v odličnega interpreta. Ta vokalist premore namreč prelepo naravno barvo glasu, ki jo to pot bolj s pridom izkorišča, kot kdajkoli prej. Pravzaprav je vokalna interpretacija ena osnovnih goriščnic novega albuma. Glede na to, da je Mariusz stvarnik poezije novega albuma, je čutna podoživetost le teh skozi vokalno izvedbo, obdana to pot s posebno vrsto mehkobe in topline, spokoja in notranjega miru, ki v občem elementu tipske Riverside melanholije, ustvarja to pot občutja upanja in zretje v svetlo v prihodnost. Vokal Mariusza Dude ostaja goriščna točka izrazne esence te skupine in eden pogonskih motorjev, ki daje tudi novemu albumu jasni predznak absolutne artistične unikatnosti.
Album se drži organskosti od glave do pete. Zvočno se nagiba k produkciji sedemdesetih let. Skladbe temeljijo na rabi zvoka melotrona, tudi Hammond zvoka in klasičnega klavirja. Aranžmaji za klaviature pa so večkrat pomemben gradnik atmosferičnih zaves, na katerih pluje album. Riversisde so se na novem albumu še dodatno »umirili«. Album je izrazito sofisticiran, mehak. Prav tako je to album, kjer prevladuje poleg tipsko zaznavnega elementa melanholije, v čimer so Riverside od vselej mojstri, element psihadeličnosti. Zavoljo tega spominjajo na trenutke Riverside na Pink Floyd z novo plošč bolj, kot kdajkoli prej. Zlasti v zaključnem delu se album skozi zaporedje skladb Towards the Blue Horizon (ta vzbuja poleg skladb Under the Pillow in Discard Your Fear, nove asociacije na Stevena Wilsona in Porcupine Tree), Time Travellers in Found (The Unexpected Flaw of Searching), povsem umiri, priokus po vplivih Pink Floyd pa zapusti zlasti zadnja Found (The Unexpected Flaw of Searching), kjer je kmalu po preteku treh minut zaznan prehod, ki je identičen enemu izmed nosilnih prehodov v Pink Floyd skladbi Have A Cigar. Zvok je preko albuma temeljen na izraziti plastovitosti kitarskih linij in linij klaviatur in simbioza med obema instrumentoma je na moč fascinirajoča. Polaganje motivov v kulisi zvočne krajine je povsem nepretenciozno in podrejeno gradnji visoke atmosfere, ki je tako močna in prevzetna, da te lahko hipoma odpelje v paralelni svet onkraj realnosti (v kolikor se upate prepustiti glasbi, da vas ona pelje).
Album Love Fear And The Time Machine je poseben še v nečem. Je precej bolj kompakten album od predhodnika in zato najlaže osvojljiv album, ki ga je do tega dne ustvarila skupina v svoji karieri. To pomeni, da poseduje izredno muzikaličnost, kakršne Riverside do tega dne še niso uspeli razviti. Motivi gredo hitro v uho, obenem pa njihova idejna razvejanost in razgibanost niti v trenutku ne kliče po občutjih samo-repliciranja. Ohraniti artistično posebnost v glasbenem univerzumu in ostati čvrsto na razmejitveni liniji med komponistično zahtevnostjo in izrzaito muzikaličnostjo, je v 21. Stoletju odraz velike veličine artistične obrti posameznih glasbenih talentov, kamor Riverside nedvomno sodijo!
Sporočila albuma nas tokrat popeljejo skozi tranzicijo duševnega stanja, kjer se srečaš z otroštvom in njegovo deviško naivnostjo in iskrenostjo. To je točka, kjer se prisotnost naivne ljubezen prvič sooči z voljo kontrole, dominacije, prilaščanja – to je vsem tistim, kar v naših srcih generira strah. Sporočilo gre še globlje. Temelji na poslanstvu individuuma, da premaga to razpetost med ljubeznijo in strahom, kajti strah je energija temne sile, tisto kar razjeda planet od kar ga naseljuje človek in odkar se je razglasil za edino »razumno« bitje. Album pa ob tem nudi občutje upanja. Riverside pustijo na koncu tunela sončni žarek. To je tisti žarek, ki presvetli in očisti dušo, ti da življenjsko moč, da ostaneš močan, tudi v skušnjavi, ko se te polasti strah in vsa tista ostala čustva, ki te silijo k negativnim dejanjem. Če lahko te skušnjave odbiješ kot zrel razsodnik poln prave čustvene in duhovne inteligence, potem lahko tako postaneš boljši človek, ki lahko generira pozitivno energijo in jo deli z naravo, katere del je, oziroma glede na nerazumno uničevalni značaj človeka raje omilimo tezo rekoč: katere del naj bi morda bil.
»Love, Fear And The Time Machine« je nov vrhunski album, ki potrjuje da Riverside še naprej posegajo nadvse uspešno po novih izzivih, ki jih v talilnem loncu absorpcije velikih idej mojstrsko vgrajujejo v format absolutne artistične samoniklosti. V skladu s samo osnovno sporočilnostjo novega albuma, s čimer je poezija atmosferično izrazito magnificirana in dobesedno oživi, ko te glasba vsrka v svoj svet. To je album izrazite nepretencioznosti, notranjega miru, spokoja, ki deluje ob tipski melanholiji, izrazito mehko in organsko, obenem pa tudi izjemno muzikalično ter hkrati z vsem naštetim nosi tudi neprikrit element psihdeličnosti. Album nove, nadvse uspešne glasbene tranzicije skupine, polnokrvno otipljive glasbene substance, ki v edinstvenosti ne preneha navduševati.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10
Seznam skladb:
1. Lost (Why Should I Be Frightened By a Hat?) (5:52)
2. Under the Pillow (6:47)
3. #Addicted (4:52)
4. Caterpillar and the Barbed Wire (6:56)
5. Saturate Me (7:08)
6. Afloat (3:11)
7. Discard Your Fear (6:42)
8. Towards the Blue Horizon (8:09)
9. Time Travelers (6:42)
10. Found (The Unexpected Flaw of Searching) (4:03)
Zasedba:
Mariusz Duda – vokal, bas kitara, akustična kitara, ukulele
Piotr Grudzinski – kitara
Michal Lapaj – klaviaure, Hammond orgle
Piotr Kozieradzki – bobni
