Richie Blackomore, eden najvplivnejših rock kitaristov vseh časov in temeljni gradnik velike glasbene zapuščine, ki so jo za seboj zapustili klasični Deep Purple, pa tudi Blackmoreova kasnejša zasedba Rainbow, bo upodobljen na kar 304. fotografijah prihajajoče nove ‘fotoknjige’, ki jo bo izdal legendarni rock fotograf Ross Halfin.
Knjiga na 304 straneh bo izšla pri Rufus Publications, kjer so v uradnem naznanilu zapisali sledeče: “Ritchie Blackmore By Ross Halfin” predstavlja temeljit portret Richieja Blackmorea, tako na odru, kot izven njega, zaobjema pa fotogalerijo Rainbow in bivšega Deep Purple kitarista vse od leta 1980 dalje. Prinaša vpogled v brezmadežno figuro kitarskega heroja, kot ga še niste bili deležni.”
Spremno besedo h knjigi je prispeval kitarist zasedbe Def Leppard Phil Collen, svoj esej je prispeval tudi šef zasedbe Smashing Pumpkins Billy Corgan, prav tako pa spremljajo knjigo komentarji in zabeležke s strani Halfina, kot tudi novinarja Petea Makowskega, ki je skupaj s Halfinom v začetku osemdesetih delal za revijo Sounds.
Knjigo lahko od danes dalje že prednaročite. Spodaj je na voljo reklamni video.
Eden izmed Halfinovih zapisov v knjigi gre takole: “Ena izmed stvari, ki sem jo vedel o Peteu je bila ta, da je poznal Blackmorea. S tem ne ciljam zgolj na to, da ga je poznal v smislu delovanja znotraj glasbene industrije, pač pa je Richieja poznal kot prijatelja. Nekega dne je Pete dejal: ‘Pojdiva obdelat Blackmorea!’ Sam se natanko ne spominjam kje sem Richie-ja spoznal, sem pa bil ob srečanju prijetno presenečen. Ritchie, za katerega sem bil prepričan, da se bo vedel vzvišeno in odmaknjeno, se je izkazal za pravo nasprotje. Ko sem ga spoznal, je bil zabaven, všeč mu je bila pijača in je nasploh veljal za fantastično družbo. V času, ko so nastajale fotografije za knjigo lahko rečem, da sva postala s Peteom del ljudi, ki so pripadali Blackmoreovemu ‘notranjemu krogu’. Potovala in pohajala sva z njim. Kot boste razbrali tudi sami ob opazovanju fotografij, je bil Richie zelo dostopen, jaz pa sem v vlogi fotografa, jemal njegove fotografije pravzaprav kadarkoli oziroma v sleherni situaciji, ko sem to želel storiti. Nikdar ni rekel “Ne”, ali če povem drugače, nikdar mi ni bilo potrebno uporabljati dodatnih ukan in zvijač, da bi prišel do želenega kadra oziroma fotografije.”
