Queensryche : Warning

0 92

Založba: EMI Records
Produkcija: James Guthrie
Datum izida: 07.09.1984
Dolžina albuma: 48.36 min
Zvrst: Heavy Metal


Pozor! Svarilo! Alarm! Prihaja iz druge galaksije, iz drugega sveta, na pohodu je nova rasa, nova dominantna vrsta, nov začetek, nov svet, dobrodošli v armagedonu! Z naslovnico, po godu zlasti vsem iskrenim in namišljenim “šlogarjem” tega, že davno povsem zblaznelega planeta, so Queensrÿche prišli do izdaje svojega prvega pravega studijskega albuma “The Warning” in dejansko pričeli ustvarjati novi svet!

“The Warning” v pretežni meri sicer ohranja smernice leto pred njim izdanega EP-ja “Queensrÿche”. EP “Queensrÿche” jo je z vidika popularizacije skupine, zelo dobro odnesel in tako fantom ni bilo treba na prvi studijski album vključili niti ene zmed velikih štirih skladb omenjenega EP-ja, v zvezi z njim je še naprej vladalo zadovoljivo povpraševanje. Album “The Warning” je nova demonstracija visoko kvalitetnega klasičnega pristopa v heavy metalu. Predstavlja neposredno nadgradnjo pionirstva Judas Priest, Iron Maiden, novovalovcev Velike Britanije ter kot tak opozarja, da so na dosegu roke še neodkrita glasbena obzorja, kamor se lahko heavy metal razvija in preoblikuje v nove podobe in poslanstva. 

Fantje so med pridigo še naprej oviti v mistiko in prešerno bogastvo okultizmov bujne človeške domišljije. Na albumu najdemo nekaj skladb, ki so tesneje povezane s tem kar nam ponuja EP “Queensrÿche”. Udarna antemična balada No Sanctuary, ki je po zgradbi nemara celo najbližje The Lady Wore Black z EP-ja “Queensrÿche” z orkestralnimi aranžmaji, ki dodajajo skladbi razburljivost in sam pridih drame nadgrajujejo, nadalje je tu eksplozivna naslovna skladba albuma, ki v trenutku pošteno zaneti njegov začetek, tu je na moč obskurni En Force. N M 156 je nedvomno eden vrhuncev albuma po perfekciji in prirojenem občutku skupine v združevanju atributov melodije in agresije znotraj izraza. Queensrÿche so bili v primerjavi z ostalimi sovrstniki vala heavy metala v ZDA skozi zgodnja osemdeseta najbližje Evropskim ter Japonskim ušesom, saj so izmed vseh vrstniških skupin ponujali vedno največjo mero melodičnosti, najbolj jasno produkcijo ter imeli v svojih vrstah seveda vokalnega čarodeja Geoffa Tate-a. Pompoznost in himničnost, ki jo je ujela denimo Take Hold Of The Flame, je neposreden primer perfekcije združevanja strupenega in duhovitega riffa, popolnoma podrejenega veliki melodiji, ki krasi skladbo, katera je tako postala velik hit na Japonskem. 

Že vpogled na material EP-ja “Queensrÿche” je opozoril, da Geoff Tate ni “normalen” pevec! Da ni vsakdanji pevec. Torej, “The Warning” potrjuje, da imamo opravka z enim najimenitnejših, najbolj prepoznavnih in najbolj impresivnih vokalov, kar jih je kdajkoli premogel heavy metal svojih mnogoterih različic. Artikulacija njegove barve in oživljanje razpoloženjskih stanj, skozi oživet in čuten pristop, še danes težko prekosljivo vijuganje med subtilnostjo in visoko napetostjo njegove polne razburkanosti najvišjih leg, preprosto jemlje sapo. Tate si je z “operetnim” pristopom na albumih Queensryche osemdesetih let, prislužil status enega največjih in najbolj cenjenih pevcev heavy metala vseh časov, da ne rečem kar rock glasbe. Nadaljnja glasbena eksperimentiranja skupine, pa so pokazala, da je njegov vokal lahko odlična solucija tudi za žanre kot sta AOR rock ali pop rock. Neposredni dokaz kaj vse lahko pričara Tate-ov glas je 9 minutna mini epska pesnitev Roads To Madness. Gre za zaključno skladbo, ki kvalitativno izstopa na albumu. 

Duša albuma je doprinos petih članov v usklajeno kreativnem sodelovanju skozi idealno delovno kemijo, pogumna novotarija albuma, katera album še dodatno poživlja, pa je vključitev orkestralnih aranžmajev, ki polnijo ozadje, stopnjujejo občutek intenzitete in drame ter dvigujejo vzdušje albuma kar vnaša na “The Warning” efekt s pravim teatralnim razvojem. 

Queensrÿche so pri komponiranju, pri oblikovanju zlasti večine prehodnih delov med osnovnimi motivi refrenov in predrefrenov, znotraj distinktivno zgrajenih srednjih instrumentalnih delov, ki ne zmanjšujejo v ničemer fluidnosti albuma, pač pa dodatno nadgrajujejo dinamiko in visoko atmosfero (kako pretkano!) in po nekaterih motivskih sosledjih, ki se navezujejo druga na drugo opozorili, da se razvijajo lahko širše, izven polj začrtanih v klasičnem heavy metalu. Izbira pasaž in visok melodičen razvoj posameznih skladb albuma je na tak način prežet s specifikami in Queensrÿche, so tudi na “The Warning” v polno prenesli vso svojo prepoznavnost, edinstvenost, ki je tako še očitneje zasijala glede na zametke na EP-ju “Queensrÿche”. Nekateri povsem nedolžni elementi, zaradi katerih jih “krivijo” kasnejše invencije progresivnega metala, se bežno lesketajo v stvaritvah albuma, kot je denimo Before The Storm (nasploh srednji instrumentalni del), Child Of Fire ter že omenjeni Roads To Madness, ki ponudi med vsemi največ iztočnic za nadaljnji evolutivni razvoj skupine. Ob tem ne gre zanemariti, da je zgodnje dodajanje teh elementov v rahli navezavi z istočasnim razvojem skupine Fates Warning in njihovim prvencem “Nights On Brocken”, s tem da so slednji zelo hitro pobegnili v vode kompleksne fragmentacije na račun razbijanja melodije, melodija pa je nekaj čemur se Queensrÿche nikdar niso odrekli in apostolat “sledi melodiji” je eden temeljnih, kateremu so Queensrÿche zvesto ugajali v osemdesetih. Zato gre v tem primeru za eno najbolj “evropskih” skupin izven Evrope. Obe skupini, tako Fates Warning kot Queensrÿche, sta bili močno vplivni na razvoj nečesa, kar so kritiki kasneje poimenovali “progresivni metal”, kar je zlasti v primeru Queensryche žanrsko sila neumestna oznaka, saj so si vsi studijski albumi med seboj po zvočni in slogovni večplastnosti precej oddaljeni. 

“The Warning” pomeni zaključek evolucije skupine Queensrÿche v žanru klasični heavy metal. Že naslednji album “Rage For Order” je izraz skupine glasbeno z velikim korakom inteligentno nadgradil, ponudil mnogo novih glasbenih podob in izzivov, ob tem pa Queensrÿche niso v ničemer skalili svoje unikatne edinstvenosti in prepoznavne perfekcije v podajanju melodije sebi lastnega izraza!

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10


Seznam skladb:
1. Warning
2. En Force 
3. Deliverance 
4. No Sanctuary 
5. N M 156 
6. Take Hold Of The Flame 
7. Before The Storm 
8. Child Of Fire 
9. Roads To Madness

BONUS SKLADBE PONOVNE IZDAJE (2003): 
10. Prophecy 
11. The Lady Wore Black (live) 
12. Take Hold Of The Flame (live) 

Zasedba:
Geoff Tate – vokal
Chris DeGarmo – kitara 
Michael Wilton – kitara 
Eddie Jackson – bas kitara 
Scott Rockenfield – bobni 

Gost: 
Michael Kamen – orkestralni aranžmaji

 

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki