Založba: EMI Records
Datum izida: 27.06.1986
Produkcija: Neil Kernon
Dolžina albuma: 45.59 min
Zvrst: Heavy Metal / Art Metal
“Rage for Order”, naslednik albuma “The Warning” (1984), je temeljito obračunal s klasičnim pristopom na katerem so Queensryche rasli. Začela se je druga polovica osemdesetih, na pohodu je bil hair glam metal rock,… Ob tem je zanimivo, da so skupino na svojo headliner turnejo povabili presamozavestni šmink hair rockerji Ratt. V ZDA so Queensryche tedaj odpirali koncerte pred AC/DC ter se še naprej uspešno pojavljali na vpogled širši javnosti. No pa pojdimo lepo po vrsti.
Metalcem je v drugi polovici osemdesetih močno zadišala integracija klaviatur, posebej je postajalo popularno igranje klaviatur preko kitarskih “sinthesyzer-jev”. Glede na to, da metalci novega vala klaviaturam nikdar niso posvečali kdove kako veliko pozornosti, so imeli le dve možnosti. Najeti klaviaturista, ki je kos nalogi, kot si je to lahko privoščil denimo Ozzy Osbourne, druga rešitev pa je bila, da so se sami preizkušali v igranju klaviatur. Kar se slednjega tiče sta denimo tovrstna eksperimenta s strani Judas Priest (“Turbo”, 1986) in Saxon (“Destiny”, 1986) povsem pogorela, medtem ko je po drugi plati Iron Maiden uspelo prekositi tovrsten izziv in spraviti od sebe album kariere (“Somewhere In Time”, 1986), album za Iron Maiden nadpovprečno visokega IQ-ja. Queensryche se tem skušnjavam niso mogli upreti. Za začetek so si nadeli glamour podobo, natopirane čupe, škrlatno načičkano usnje, štivale, šminka in puder sta samoumevna ob tem, a bližje Duran Duran “Wild Boys ere”, kot W.A.S.P. Še več.
Klaviature so v novi produkciji mnogokrat skorajda enakovredne kitaram. “Rage For Order” je zloščen album po produkcijski plati. Nosi jasen in čist zvok! Instrumenti so med seboj jasno ločeni, zvok kitar je tanjši, preciznejši, a hkrati rezko zategnjen ter naoštren dovolj, da čvrsto drži vso stvar še vedno krepko v trših rokah. No, na drugem bregu iste zgodbe se je tako našlo mnogo izpraznjenega prostora, ki pa ga polni topovski pristop produkcije bobnov, kateri so v novem zvoku zasedli silno prostornino. Zvok samih bobnov je naenkrat zrasel, treskanje celo mestoma spominja na razbijanje tolpe pobesnelih huliganov, po izgubljeni nogometni tekmi (Walk In The Shadows). S tem grmenjem kontrastno polnijo globino zvoka in zvok dobiva na živosti ter seveda dinamiki. Še več, ta produkcija bobnov deluje na trenutke prav nesramno pokovinjeno, da ne rečem, da bodo v tem zvoku nemara svojo kost za glodanje celo našli ljubitelji “industrialnega” (?).
Na “Rage For Order” ležijo v središču vse pozornosti refreni, ki so vsi po vrsti podrejeni melodijam, v katerih Queensryche znova dokazujejo, da so rojeni pisci in komponisti kratkih kompaktnih komadov, ki se takoj vtisnejo v spomin. V kolikor bi sofisticirali zvok še naprej, bi se lahko nevarno približali skupinam kot so Styx, Kansas ali Journey. Okej to so samo namigi, “če bi”!
Strogi elementarni metal figuri so Queensryche sedaj z novim albumom dodali bogato dozo eksperimentiranja. Rezultat je grobo povedano art rock album. A Queensryche so ohranili svoj markantni stas in glas ter ga ob tem konkretno razpotegnili! Ne pozabimo. Ta pogumni evolutivni premik je postavil temelje za stvaritev neprekosljivega “Operation: Mindcrime” (1988) . “Na Rage For Order” je v znatno večji meri izkoriščen izreden potencial Tate-ovega vokala, kar se vnosa melodije tiče, ravno zaradi večje kontrole nad zvokom kitar, ki je stanjšan ter približan uglasitvi zvoka klaviatur. Tate-ove melodije je sedaj še več, izgubil pa se je v znatni meri občutek temačne atmosfere, ki je značilen za “gole” metal kitare “The Warning” in EP “Queensryche”!
Bolj precizne, speglane, nove produkcije, pa človek ne bi nikdar tako hvalil, če tu ne bi bil znova material, ki se lahko ponaša s samimi superlativi. No naj povem, da so poleg sprememb v pristopih obdelave zvoka fantje nekoliko “poenostavili” delo. Dvojec Wilton/DeGarmo ni več tako najstniško razposajen in željan dokazovanja. Soliranje obeh je bolj kontrolirano. Očitno sta zelo hitro dozorela v tem pogledu in pričela plasirati v glasbo melodijo skrbneje izbranih not. Queensryche so vselej veljali za skupino “velikega intelekta”. Sofistikacija zvoka v art smeri je odprla zeleno luč dodajanju akustike, klaviaturam ter duhovitemu programskemu vzorčenju (Neue Regel po tem daleč izstopa na albumu). Zlasti je vsebnost srednje hitrih do počasnejših skladb večji kot sicer, kar pa po drugi plati še bolj poudarja občutek melanholije in drame, ki jo vnaša Tateov način petja v dominantni legi. Dramaje vrhunska v skladbah London, I Dream In Infrared, This Killing Words in nasploh v intenzivni zaključni I Will Remember, ki dokazuje moč skupine v pisanju presunljivo čutnih balad!
Neposredna Walk In The Shadows učinkovito strese iz sebe refren, ki strupeno zleze pod kožo. Je skladba udarnega kalibra, ki kvalitativno izstopa gledano skozi presek kariere skupine. AOR-ovkse “multi-harmonije” v refrenu pridih melanholije bravurozno magnificirajo!
Raznobarvnost plošče začini rock ritem v The Whisper, kot bi ga ukradel iz Rod Stewartove Baby Jane – zimzelenega pop rock hita! Seveda so Queensryche primerno naviti. Gonna Get Close To You, sicer original izvajalke Lise Dalbello, ki v rokah Queensryche kar poka od mnogoterih vzdušij, pa v svojem primeru prinaša prelep primer art rocka. Stvaritev brez primerjave. Rahlo zlobnikava, plazeča, srhljiva atmosfera, Tate skoraj v namerno “razglašeni” obutvi Davida Bowiea, sprogramirani bobnarski vzorci, pravi vrtiljak različnih ritmov in podritmov. Tega polja “neprimerljivosti” se Queensryche kar nekajkrat mojstrsko dotaknejo.
Skladba The Killing Words, sedaj že standardna udarna balada, ki jo lahko na vsakem albumu Queenryche očitno že vnaprej začnemo napovedovati in pa Screaming In Digital, sta trenutka plošče, ki po strukturi nosita še največ sorodnosti z “The Warning”.
Surgical Strike in Neue Regel pa po drugi plati jasno opozarjata na nekaj kar se šele bo zgodilo čez dve leti. Koščki, ki sestavljajo mozaično podobo obeh skladb v celoti gledano, skozi preklope ritmov, pasaže, okraske kitar, vključevanje vzorcev, najbolj neposredno nakazujejo kateri korak bo skupina odločno odmerila pri svojem nadaljnjem razvoju. No, da je skupina ob tem ohranila zobno formulo zobovja zveri, ki ostaja še kako nevarno nabrušeno, pa dokazuje Chemical Youth (We Are Rebellion) z metalskim pobegom in vendar ga eksperimentalno povsem umirja izhodni instrumentalni del, kjer se ritmi znova sunkovito lomijo izpod dramatičnega zavijanja kitarskega obešanja po tremolu.
“Rage For Order” je poseben album, album ki raste počasi, a ko ga sprejmeš za svojega, te bogato nagradi. In album kakršnega lahko spravijo od sebe le Queensryche. Torej ob integraciji vseh eksperimentov, so se Queensryche razvili na višji kakovostni nivo ter ob tem vse svoje standardne zaščitne znamke, prav z “Rage for Order” oziroma jasnim odmikom od klasičnih heavy metal klišejev, uspeli prvič v karieri jasno prepoznavno izraziti. “Rage For Order” je album, kateri je skuhal nekaj opvsem novega v glasbeenm smislu in album, ki nagrajuje poslušalca lahko zelo dolgo. Queensryche bi lahko takrat brez težav naredili album tipa “The Warning” in se še dodatno usidrali v takrat popularnem heavy metalu, a ne pozabimo. To je skupina z možgani in za katero je preizkušanje in odkrivanje novega nujno za sam razvoj ter obstoj. “Rage For Order” je sila pomemben album. Je namreč predhodnik “Operation: Mindcrime”. Slogovno je že bližje svojemu nasledniku in Queensryche so na njem prvič resno uporabili ekstenzorje in fleksorje svoje progresivne muskulature, ki je dala od sebe imeniten art (metal) rock album s katerim so fantje opravili svoj preizkus zrelosti s čisto desetico!
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.5 / 10
Seznam skladb:
1. Walk In The Shadows
2. I Dream In Infrared
3. Whisper
4. Gonna Get Close To You
5. Killing Words
6. Surgical Strike
7. Neue Regal
8. Chemical Youth (We Are Rebellion)
9. London
10. Screaming In Digital
11. I Will Remember
BONUS SKALDBE PONOVNE IZDAJE (2003):
12. Gonna Get Close To You
13. Killing Words (live)
14. I Dream In Infrared
15. Walk In The Shadows (live)
Zasedba:
Geoff Tate – vokal
Chris DeGarmo – kitara
Michael Wilton – kitara
Eddie Jackson – bas kitara
Scott Rockenfield – bobni
GOSTUJOČI GLASBENIK
Neil Kernon – klaviature
