Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 19. 4. 2024
Produkcija: Praying Mantis
Dolžina albuma: 46. 46 min
Zvrst: Heavy Metal / AOR
Ocena: 8.0/10
Praying Mantis, veliki veterani britanskega melodičnega hard in heavy rocka, ki so vzniknili iz časov gibanja N.W.O.B.H.M., se vračajo še z enim novim studijskim albumom. “Defiance” se imenuje. Je 13. studijski album te dolgožive skupine in? Da. Ohranja artistično recepturo predhodnikov, zato ga imajo vsi ljubitelji te skupine že v svoji zbirki.
Za vse, ki ne veste o čem je govora, prevrtimo hitro nazaj! V preteklost. Začetki Praying Mantis segajo v leto 1973, ko je bila ustanovljena skupina pod imenom Junction. Skupino sta ustanovila brata vokalist in kitarist Tino in basist in vokalist Chris Troy, ki ostajata tudi v današnji postavi skupine njena gonilna kreativna sila. Kmalu sta se jima priključila kitarist in vokalist Steve Carrol ter bobnar Dave Potts. Leta 1974 so se Junction preimenovali v Praying Mantis in se priključili valu novih skupin, ki so sooblikovale gibanje imenovano ‘New Wave Of British Heavy Metal’ (N.W.O.B.H.M.). S kariero, ki se vije preko petih dekad, je skupina ohranila prepoznavno mesto na rock sceni ter s svojim edinstvenim zvokom ter nepopustljivo držo predanosti komponiranja svoje glasbe, vplivala na generacije glasbenikov.
Dovolj poetike! Praying Mantis, ki praznujejo v letošnjem letu že 50. obletnico svojega obstoja, ohranjajo z novim albumom glasbeno vizijo predhodnika “Katharsis” (RockLine recenzija, 2022), obenem pa ostajajo zvesti svojim glasbenim koreninam. Skupino še vedno vodita ustanovna člana, brata Chris in Tino Troy, družbo pa jima delajo vokalist Jaycee Cuijpers, bobnar Hans in’t Zandt in kitarist Andy Burgess. Vse zaščitne glasbene znamke skupine so znova tu. Tiste, ki definirajo esenco glasbene substance Praying Mantis.
Trinajsti album izpolnjuje obljubo skupine. V ničemer ne prinaša artistično izzivalnih sunkov, ki bi premikali kontinente ali vrgli magnetna pola iz svojih osi. Praying Mantis se na njem oklepajo torej smernic glasbene formule, ki jo obvladujejo v mezincu leve roke in se v njej počutijo najbolj ‘varno’.
V Praying Mantis slišiš marsikaj kar je vplivalo na prepoznavni slog skupine. Tudi Queen, Uriah Heep, Sweet,…. No, predelave Rainbow izvirnika klasike I Surrender res niso potrebovali vpeti v regularni del albuma. A je očitno skupini ta skladba strašansko všeč. Priredbi vsekakor nič ne manjka. Vendar pa tega Praying Mantis ne potrebujejo. Tu je pol-baladna Forever In My Heart, ki deluje razvlečeno in nekoliko ‘nažira’ zaradi izdatnega vokalnega razmaha pevca Johna Cuijpersa, kar meji že na pevske vaje montenegrinskega tuljenja volkov iz Šarplanine. Dejansko sta to momenta albuma, ki mu vzameta nekaj kredibilnosti.
Produkcija je standard. In je bliže zvoku osemdesetih, kot trendovskim dognanjem nove ere. Nivo muzikalne zapeljivosti in pompoznosti albuma kot celote prav tako. Nič jim ne uide v tem oziru. Teatralna bombastika ostaja drugo ime skupine. Klaviature s v produkcijski konfekciji pravzaprav enakovredne kitarskim frazam. Ker je skupina od nekdaj navdahnjeno gravitirala k iskanju izrazite muzikalnost, so Praying Mantis tudi na novem albumu poseben hibrid klasične ere heavy metala in AOR glasbe. Refreni so v tem oziru deli skladb, ki prinašajo razpoloženjski krešendo. Rinejo takoj v uho in zgrabijo s prve. Album torej, ki se ga privrženci skupine lahko kvečjemu veselijo odprtih rok.
»Defiance« je torej zelo lep in dober heavy metalski album okostenele šole osemdesetih. Prežet z zvokom klaviatur, ki intenzivno kontrastirajo kitarske fraze, saj so pravzaprav enakovredne v gradnji same zvočne krajine, z jasno in centralno eksplozivno umeščenim vodilnim vokalom, ki ga barvajo teatralne harmonije spremljevalnih vokalov (dolgoletna praksa skupine). Dovršene Mid-eight pasaže (s kitarskimi solažami) pa posrečeno razgibavajo točke in vnašajo na album zagotovljeno visok in dinamičen razvoj dogodkov. Tu so seveda tercetne harmonije – zlasti s tem elementom opominja skupina na svoj N.W.O.B.H.M. izvor (album »Time Tells No Lies«, 1981 – ostaja v tem oziru neminljiva klasika žanra).
»Defiance« je v primerjavi s predhodnikom »Katharsis«, ki ga je prevevala izrazita otožnost in na trenutke kar mrakobnost, bolj svetlo nadaljevanje kariere . Vredno je izpostaviti komad Give It Up s posebej popadljivim refrenskim napevom, ki bi v osemdesetih lahko postal celo hit zimzelen, Praying Mantis pa so tokrat položili na album tudi odličen instrumental Nightswim, ki nagovarja blago progresivno in izvablja mistično vzdušje. Zanimiv občutek v poslušanju tega albuma je, da pridejo njegovi najbolj vznemirljivi, teatralni in recimo kar naravnost, zanimivi trenutki prav v redosledju zadnjih štirih skladb z vrhuncema v skladbah Standing Tall in Let’s See. Slednja je posebej zanimiva po svojem razvoju, saj skupina tu znova koketira s prvinami progresivnega rocka, vendar nikakor ne intenzivno. V zelo blagih odklonih, saj nikakor ne skrene iz svojih kremenito stesanih glasbenih smernic, ki so prav dobro znane. Raste pa album zato iz minute v minuto. V smislu pompa in bombastike. V tem oziru so Praying Mantis opravili studijsko delo in svoje artistično poslanstvo znova z veliko odliko.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. From The Start
2. Defiance
3. Feelin’ Lucky
4. I Surrender
5. Forever In My Heart
6. Never Can Say Goodbye
7. One Heart
8. Give It Up
9. Nightswim
10. Standing Tall
11. Let’s See
Praying Mantis so:
Jaycee Cuijpers – vokal
Tino Troy – kitara, spremljevalni vokal
Andy Burgess – kitara, spremljevalni vokal
Chris Troy – bas kitara, spremljevalni vokal
Hans in’t Zandt – bobni, tolkala
