Založba: Delerium
Datum izida: 30. 9. 1996
Produkcija: Steven Wilson
Dolžina albuma: 61.53 min
Zvrst: Progressive Rock
Ocena: 9/10
»Signify« je bil četrti studijski album kultnih angleških progresivcev Porcupine Tree ter obenem prvi na katerem je od začetka do konca sodeloval celoten band za razliko od predhodnega albuma »The Sky Moves Sideways« (1995) na katerem je njihov šef Steven Wilson vse kompozicije, z izjemo skladbe »Moonloop«, ustvaril sam. Obenem je bil »Signify« drugi album na katerem so Porcupine Tree delovali kot band v pravem pomenu te besede in ne zgolj kot Wilsonov solo projekt z občasnimi spremljevalnimi glasbeniki. Klaviaturist Richard Barbieri, basist Colin Edwin in bobnar Chris Maitland so od »Signify« dalje postali redni člani skupine in ne zgolj spremljevalna ekipa. Že pogled na nekoliko turobno naslovnico z v mrežo zapleteno žensko je sporočal, da je znotraj Porcupine Tree glasbe na »Signify« začelo prevladovati mračnejše vzdušje kot prej, medtem ko so posamezna besedila dobila bolj odkrita družbenokritična sporočila.
Slogovno je »Signify« predstavljal tranzicijski most med zgodnjim, psihadeličnorockovskim oziroma spacerockovskim slogom ter kasnejšimi, ‘dostopnejšimi’ albumi, ki so vsebovali z ‘glavo in repom’ strukturiran ter jasneje aranžiran progresivni rock z občasnimi progmetalskimi in radiu prijaznimi trenutki. Zaradi določenih krautrockovskih vplivov, predvsem s strani skupine Neu!, ki je pomembno vplivala na stvaritev naslovne kompozicije, saj bi ta prvotno morala biti priredba Neu! standarda »Hallogallo«, ima ta album še vedno zelo eksperimentalno naravo in nekatere psihedelične trenutke. Ravno prej omenjeni, naslovni inštrumental vsebuje zgodnjo kal kasnejših progmetalskih eksperimentev, saj v ospredje postavi surovo kitarsko frazo in brezkompromisne bobnarske prehode, medtem ko klaviaturske improvizacije trdno ostajajo zasidrane v svetu space rocka in psihedeličnega rocka.
»Sleep of No Dreaming«, s svojimi številnimi časovnimi spremembami ter menjavo umirjenih in dramatičnih sekcij, je bil nekakšen prototip mračnih in melanholičnih kompozicij, ki so kasneje zavladale v Porcupine Tree glasbi. »Waiting Phase One« je psihedelično-nostalgična stvaritev, ki se odpre kot akustično usmerjena balada dokler ne sledi prehod v inštrumentalno sekcijo z melanholično kitarsko solažo in melotronskimi valovanji. Nostalgične vokalne harmonije so njen glavni čar, medtem ko je glavna odlika inštrumentalno usmerjenega nadaljevanja z naslovom »Waiting Phase Two« psihedelično začinjena kitarska solaža. Kot najgloblja črnina mračni in distopični »Sever« vsebuje nostalgični refren z magičnimi vokalnimi harmonijami, ki na čudovit način razbijejo fatalistično mračnino. Po vseh teh letih je še vedno eden izmed najboljših refrenov v zgodovini teh kultnih progresivcev.
»Idiot Prayer« bi izpadel ‘zgolj’ kot eden v nizu številnih najmanj solidnih spacerockovskih inštrumentalov, ki so jih Porcupine Tree ustvarili v devetdesetih, če ne bi vseboval za tedanje razmere razmeroma inovativnega zaključka. Vizionarski »Every Home Is Wired« je bil Stevenov precej mračni in pesimistični, vendar obenem preroški komentar začetka internetne dobe ter za človeštvo vse bolj pogubne digitalizacije. S kombinacijo psihedeličnih aranžmajev in sanjavih vokalnih harmonij sodi med najboljše trenutke na »Signify«, kar ne pokvari niti precej eksperimentalno, mračno in obskurno obarvana zaključna minuta.
Na inštrumentalu »Intermediate Jesus« zasije predvsem dandanes, zaradi njegovega tehnično superiornega naslednika Gavina Harrisona, pogostokrat spregledani Maitlandov bobnarski talent. Posebno omembo si tu zaslužijo tudi Edwinove kompleksne bas linije. Eterično-ambientalni inštrumental »Light Mass Prayers«, s svojim skrivnostnim in mračnim vzdušjem, bi se lahko uporabil kot glasbena podlaga za kakšno filmsko grozljivko. Zaključna mojstrovina »Dark Matter« predstavlja vrhunec celotnega albuma, predvsem na račun ene izmed najboljših kitarskih solaž v Stevenovi karieri. V besedilu vsebuje Stevenov pogled na negativne plati koncertne turneje, ki jo je je prvič izkusil nedolgo pred snemanjem »Signify«. Njegova prva turneja je bila prav gotovo naporno doživetje za glasbenika, ki je do tedaj ves čas preživel v studiu.
»Signify« je za Porcupine Tree predstavljal pomembno prelomnico ter most med dvema različnima ustvarjalnima obdobjema, medtem ko se je gospod Wilson naposled odločil, da večno ždenje v studiu nima nobenega smisla, če želi nad svojo glasbo navdušiti več ljudi kot zgolj peščico prijateljev in podpornikov. Dandanes ravno zaradi tega svojega ‘prehodnega’ oz. ‘hibridnega’ statusa, na meji dveh različnih slogovnih faz, tudi med večino Porcupine Tree privržencev ostaja nekoliko spregledan, čeprav mu do kultnega statusa ne manjka veliko. Ambientalno je že začrtal mračni in melanholični zvočni pristop, ki je od tedaj naprej začel prevladovati v glasbi tedaj še vedno precej obskurnih progrockovskih ambicioznežev.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Bornlivedie (1:41)
2. Signify (3:26)
3. The Sleep of No Dreaming (5:24)
4. Pagan (1:34)
5. Waiting Phase One (4:24)
6. Waiting Phase Two (6:15)
7. Sever (5:30)
8. Idiot Prayer (7:37)
9. Every Home Is Wired (5:08)
10. Intermediate Jesus (7:29)
11. Light Mass Prayers (4:28)
12. Dark Matter (8:57)
Zasedba:
Steven Wilson – vokal, električne & akustične kitare, ‘samplerji’, trakovi, orgle, melotron, klavir, programiranje bobnov, glasbena skrinjica, zvonci
Richard Barbieri – klavir, Hammond orgle, sintetizatorji (Prophet-V, Roland System 700), trakovi, sekvencerji
Colin Edwin – bas kitara, kontrabas
Chris Maitland – bobni, činele, tolkala, bobnarske zanke, klaviature na skladbi št. 11, vokal na skladbah št. 5, 7. in 11.
Sodelujoči glasbenik:
Terumi – vokal na skladbi št. 1
