Založba: Pure Steel Records
Produkcija: Jonathan Merrelaar
Datum izida: 16.08.2019
Dolžina albuma: 40.17 min
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 9.0 / 10
Picture so še eni veliki metalski veterani, ki se v letošnjem letu vračajo z novim studijskim izdelkom »Wings«. Bend je resnično dolgoživ, vzniknil je ob koncu sedemdesetih in skozi osemdeseta konkretno pobrcaval. Do leta 1986, ko je izšel sedmi album »Marathon« so jezdili Picture z vehemenco, potem pa, navkljub veliki kvaliteti, ki so jo prenašali z albuma na album in artistično zoreli, prenehal z delovanjem. A v post milenijskem obdobju, so se kleni NIzozesmci vrnili ter v letih 2009 ni 2012 nanizali dva izvrstna studijska albuma, potem pa znova poniknili za debelih sedem let, da bi naposled dočakali le njihov (skupno deseti) studijski album »Wings«, desetih novih točk.
V ekipi sta izmed članov, ki so preživeli vse dobro in zlo skozi kariero vseskozi bobnar Laurens Bakker in basist Rinus Vreugdenhil, vendar pa se ekipa v sedmih letih med prejšnjim in novim albumom v rokadah postave ni pomladila, kot bi pričakovali in kot se dogaja starim dinozavrom, ki potrebujejo svežo kri, da lahko še lomastijo dalje. V ekipo sta se namreč vrnila pevec Ronald Van Prooijen in kitarist Jan Bechtum. Torej so se Picture za novi album pravzaprav združili v klasični postavi, ki je posnela albume »Picture 1«, »Heavy Metal Ears« in »Diamond Dreamer«. K aktualni ekipi so dodali še petega člana Appie De Gelderja, ki ni le izvrsten kitarist, pač pa je poskrbel na novem albumu tudi za dodatne aranžmaje klaviatur, da celo starošolskega Hammond zvoka, s čimer pa Picture, brez skrbi, nikakor ne pretiravajo. Le v naslovni skladbi, ki je pet minutna mini epska suita, eden najbolj dramatičnih trenutkov albuma, a hkrati tudi najbolj pompoznih. Na albumu ga v elementu pompa prekaša le sklepna sedem minutna, nasršeno mračna koračnica Stroke.
Picture zvenijo na »Wings« kot dinozaver, ki se je prebudil iz sto milijonov let trajajočega spanca. Deset skladb sledi prav vsemu, kar poznamo in razumemo pod imenom Picture. Deluje starinsko, okostenelo, prvinsko , nazobčano in v vsem kar se da, zvesto sledi tradiciji stare dobre šole metalskega pionirstva.
Obenem poseduje novi album, odlično novo produkcijo, ki vzdržuje razbeljeno živo ošiljeno kinetiko, odlično razmestitev gradnikov zvočne slike in odlično produkcijo v center potisnjenega vokala, kjer ne manjka teatralnega vzbujanja mračnih občutij okulta, pogube in drugih principov vampirologije. Da. Ne ni se jih oprijel zaman vzdevek nizozemski Saxon, sorodne vezi pa je moč iskati tudi s starimi rifi zasedbe Accept. Vsekakor je vsa ta elementarnost, ki jo ti staruhi dihajo na zrela leta še vedno s polno vnemo, Picture seveda kemično zvezala s prvinskostjo zvoka in energije N.W.O.B.H.M. vračevanja.
Prooijen ohranja veliko vokalno prodornost. Vokal se mu je skozi leta sicer nekoliko znižal, vendar odlično odebeljil, pri čemer v večinskih legah, ki jih zavzema, deluje izredno prepričljivo, nazobčano in avtoritativno. Vsekakor je tu nizozemska angleščina, a to je celo dobrodošel zaščitni znak skupine in še zdaleč ne moteč, kar bi se lahko skupini z lahkoto primerilo. Če so v tem elementu oziroma svoji obupni angleščini postali nemški Scorpions še vedno lahko milijonarji, lahko to prinaša celo dvorezen meč.
Komadov je deset. Zelo, zelo detajlirane narave. Dolgo so jih pilili. Od perfektnih rifov stare šole, ki grabijo takoj, do dinamične in fuidne naveze na antemične refrene in seveda obogatenih s tisto najbolj dražljivo komponento,. To so modulacije v mid eight pasažah, kjer je kitarska naveza Bechtum / De Gleder preprosto zmagovita. Od naoljenih solaž do odlične komunikacije v tercetnih harmonijah ter ostalih bistvenih prehodnih strukturah oziroma premostitvah med refreni in kiticami. Vse to krepi silno prožna, a nabrita in odebeljeno rožljava bas noga Vreugdenhila ter še vedno velika eksplozivna kinetika izkušenega Bakkerja. Izmed komadov potegne prehod v refrenu Never Enough skoraj identično na prehod v refrenu We’re An American Band legendarnih Grandfunk Railroad, a gre za nenamerno podobnost, ki se je pač pripetila v fazi komponiranja..
Želite udarec stare šole odpeljane z neverjetno iskrivo idejno svežino prvinske rifovske naglice, prelite z adrenalinsko visoko oktansko voltažo železarske energije? Nekaj takšnega kar je ustvarila generacija, ki 40. let kasneje še vedno dokazuje,da je v tej recepturi, ni zapustila tista razbeljena in nepopustljiva ihta, vnema, predanost in briljantna energija, ki te hipoma potegne in posrka v svoje rožljavo in besno kolesje. »Wings« je odličen album. Album, ki dosega takšno kvaliteto, o kateri se nihče niti ni upal premišljevati, kaj šele, da bi jo zahteval od legendarne zasedbe na njena zrela leta delovanja. Boljši od pričakovanj torej. A Picture je garda izjemno izkušenih glasbenikov, ki v karieri niso posneli slabega albuma in si tudi v letu 2019, to je 40. let po ustanovitvi, nikakor ni dopustila, da bi artistično spodrsnila. Album, ki bo ljubiteljem stare šole, dobrih starih časov N.W.O.B.H.M.ja in vsega kar ruši pionirsko okostenelo in lomasti prvinsko takoj, več kot pisan na kožo.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01. Line Of Life
02. Wings
03. Little Annie
04. Is It Real
05. Blown Away
06. No Place To Hide
07. Empty Room
08. Never Enough
09. Still Standing
10. Stroke
Zasedba:
Ronald van Prooijen – vokal
Jan Bechtum – kitara, spremljevalni vokal
Appie de Gelder – kitara, klaviature, spremljevalni vokal
Rinus Vreugdenhil – bas kitara
Laurens “Bakkie” Bakker – bobni
