Lokacija: Koper / Carpacciov trg / Slovenija
Datum: sobota, 20.07.2019
Ne zgodi se ravno pogostokrat, da se na naši strani meje oglasi edina italijanska progresivnorockovska skupina, ki je v sedemdesetih letih dosegla svetovni sloves in se je v svojih najboljših časih po kakovosti svojega glasbenega opusa enakovredno kosala z bolj znanimi ter uveljavljenimi britanskimi progrockovskimi vrstniki. Govor je seveda o legendarni skupini Premiata Forneria Marconi (skrajšano PFM), ki je imela na veselje vseh slovenskih ljubiteljev simfoničnega progresivnega rocka brezplačen nastop sredi Carpacciovega trga v Kopru. Glede na to, da je bil koncert zastonj, se je prizorišče že kmalu napolnilo z ljubitelji progresivnega rocka pa tudi s tistimi, ki so prišli iz gole radovednosti, da bi ugotovili kakšno glasbo za šmenta igra ta ‘nagrajena pekarna Marconi’, kot se glasi naš prevod njihovega imena.
PFM, ki bodo prihodnje leto praznovali petdeset let obstoja, so v dobre dve ure dolgem nastopu odigrali nekakšen nabor najboljših del iz svoje pestre zgodovine. Slednjim so tradicionalno dodali nekaj priredb iz skladateljske zapuščine svojega starega, žal že dolgo pokojnega pajdaša, priljubljenega italijanskega kantavtorja Fabrizia De Andrea, ter še peščico skladb z aktualnega studijskega albuma »Emotional Tattoos« (2018).
Trenutna verzija PFM poleg edinega preostalega ustanovnega člana, karizmatičnega bobnarja/pevca Franza Di Cioccia ter dolgoletnega francosko-italijanskega basista Patricka Djivasa vsebuje tudi kitarskega virtuoza Marca Sfoglija, ki je zamenjal ustanovnega kitarista Franca Mussido. Izjemni Sfogli je bil do sedaj najbolj znan ljubiteljem prog metala kot sodelavec pevca Jamesa LaBriea ter klaviaturista Jordana Rudessa iz skupine Dream Theater. Zasedbo dopolnjujejo violinist Lucio Fabbri, dodatni bobnar Roberto Gualdi, klaviaturist Alessandro Scaglione ter dodatni klaviaturist/akustični kitarist/dodatni pevec Alberto Bravin, ki prihaja iz Trsta in se je skupini pridružil leta 2015. Na odru sta se nahajali dve bobnarski postavitvi, Di Ciocciova ter Gualdiejeva. Med številnimi inštrumentalnimi trenutki sta bila aktivna oba bobnarja, medtem ko je Bravin na vokalu uspešno nadomeščal Franzovo odsotnost za glavnim mikrofonom.
Utemeljitelji italijanskega simfoproga, ki so skozi bogato kariero ‘premešali’ številne glasbene žanre, so nastop odprli z novo skladbo »Il Regno«, ki izvira iz »Emotional Tattoos« in vsebuje naravovarstveno obarvano besedilo. Vsi tisti, ki so se ustrašili, da bodo PFM pretiravali z izvedbami del s sila povprečnega aktualnega, bolj poprockovsko usmerjenega albuma, so razblinili svoje stahove, ko so PFM začeli igrati uvodne takte nostalgičnega »L’Isola Di Niente« (1974) zimzelena »La luna nuova«, ki je izpadel tako kot se spodobi in v trenutku ustvaril izjemen ambient. Di Ciocciov vokal sicer ni več to kar je bil nekoč, čeprav se možakar ob občasni Bravinovi pomoči oziroma nadomeščanju trudi po svojih najboljših močeh, medtem ko so njegove bobnarske vrline še vedno neokrnjene. P svoji stari navadi je imel v hlačnem žepu zatlačeno obilje bobnarskih palčk vendar nobena v tem večeru ni ‘poletela’ med publiko.
Nabor klasik iz zlatega obdobja italijanskega prog rocka se je nadaljeval z izvedbo skladbe »Photos of Ghosts«, ki izvira iz istoimenskega albuma, ki je izšel leta 1973 in je bil njihov prvi dosežek z besedili v angleščini izpod peresa nekdanjega King Crimson poeta Petra Sinfielda. »Impressioni di Settembre« ter »La carozza di Hans« s PFM prvenca »Storia di un Minuto« (1971) sta sodila med vrhunce tega večera. Nato je prišel čas za žanrsko spremembo ter izvedbo dveh klasik Fabrizia De Andreja, »Un giudice« ter ponarodeli »Volta la carta«, ki ga znajo številni Italijani, pa tudi naši primorski rojaki, brez problema odpeti na pamet. Di Cioccio je med nagovori publike večkrat poudaril, da so PFM vedno radi eksperimentirali s številnimi različnimi glasbenimi stili ter, da so na to ponosni. Po izvedbi še dveh del z aktualnega albuma ter »Suonare Suonare« (1980) standarda »Maestro della voce« so PFM odigrali sekcijo »Ples konjenikov« iz klasične suite ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva, »Romeo in Julija«, katero so svoj čas igral tudi njihovi vzorniki ter ‘stari znanci’, legendarni Emerson, Lake & Palmer (ELP).
Nato si je Fabbri privoščil violinski jam na koncu katerega so PFM vrinili še Rossinijevega »Williama Tella«, ki je poskrbel za nadvse zabavno popestritev tega imenitnega koncertnega večera. Z navdušujočo verzijo »Photos of Ghosts« standarda »Mr. 9 Till 5« smo ljubitelji njihovih najboljših del iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja dobili v tem večeru še eno fantastično odigrano zvočno poslastico. V dodatku so PFM odigrali priredbo De Andrejevega standarda »Il pescatore« ter pričakovani zimzelen »E Festa« oziroma »Celebration« s katerim so dodali ‘piko na i’ svojemu izjemnemu nastopu v bližini koprske plaže. Ozvočenje je bilo ves čas kakovostno, medtem ko se izjemno uigrani skupini izjemnih glasbenih posameznikov med nastopom ni zgodil kakšen očiten spodrsljaj.
Izborni nastop PFM, ki je postregel s številnimi zimzeleni iz zlate ere italijanskega progresivnega rocka, je v čudovitem vzdušju Carpacciovega trga minil veliko prehitro. S slišanim in videnim v dobrih dveh urah smo bi lahko več kot zadovoljni. Spoznanje, da je eno izmed naših večjih mest po dolgem, dolgem času spet obiskala legendarna progresivnorockovska zasedba, ki po skoraj petdesetih letih obstoja še vedno igra kot dobro naoljen stroj, je bilo zares nadvse ugodno in izpolnjujoče. Škoda, da se to ne pripeti večkrat.
avtor: Peter Podbrežnik
fotografije: Gregor Lutman & Jernej Vene
Setlista:
1. Il Regno
2. La luna nuova
3. Photos of Ghosts
4. Impressioni di Settembre
5. La carrozza di Hans
6. Un giudice (orig. Fabrizio De André)
7. Volta la carta (orig. Fabrizio De André)
8. La danza degli specchi
9. Maestro della voce
10. Freedom Square
11. Romeo e Giulietta: Danza dei cavalieri (orig. Sergei Sergeyevich Prokofiev)
12. Violin Jam + William Tell
13. Mr. 9 Till 5
—dodatek—
14. Il pescatore (orig. Fabrizio De André)
15. Celebration
