Lokacija: Kranj / TrainStation / Slovenija
Datum: sobota, 27.04.2019
Pričeli so se prazniki, za nekatere šolske počitnice. Čas je bil idealen za kakšen konkreten koncert. In prav v Kranju je bil zadnji aprilski vikend rezerviran za Metal Weekend. V drugem delu, ki je potekal 27. aprila je bil oder rezerviran za bolj black in death metal skupine. V klubu Trainstation se je ustavila turneja Europe Under Black Death Metal Fire, na katero so se odpravili Belphegor, Suffocation, God Dethroned, Nordjevel in Darkrise.
Prvi so se predstavili švicarski brutalneži Darkrise, ki so predstavili več kot soliden death metal, ki je bil primerno brutalen in intenziven. Zvokovno precej moderno, a pri samemu stilu je bilo je bilo zaznati vplive brutalnih death metal zasedb iz devetdesetih. Darkrise so v pičle pol ure pokazali, da se splača preveriti tudi prve nastopajoče. Skupini se je videlo, da ima izkušnje, kakšen kiks je bilo zaznati, a kot celota Darkrise prepričajo. Vsekakor zelo dobro ogrevanje.
Z norveško black metal zasedbo Nordjevel so prišli na svoj račun ljubitelji black metala. Mlada skupina, v kateri igrajo izkušeni glasbeniki, so prvič opozorili nase na lanskoletnem festivalu Metaldays, a s svojim zgodnjim terminom niso dobili pravega odziva. Tokrat je bila slika le drugačna. Sprva je delovalo, da bodo Nordjevel igrali poceni verzijo black metal, a z vsako skladbo se je čutilo več dinamike. Nordjevel so z izgledom delovali precej klišejsko, a s samo glasbo so dovolj prepričali, da v black metalu še ni vse iztrošeno.
God Dethroned so stari znanci slovenskih odrov. Skupina se je pred nekaj leti ponovno aktivirala potem, ko se je vodja Henri Sattler odločil, da jo leta 2012 pokoplje. A po parih letih je Sattler obudil nazaj God Dethroned in svoj povratek dodatno potrdil z albumom The World Ablaze, ki je prvi album skupine v sedmih letih. God Dethroned so odigrali kakšno noviteto, a Sattler je s svojimi pajdaši raje naredil presek diskografije in ponudil nekakšen best of repertoar. Tako je bilo moč slišati Villa Vampiria, Poison Fog, Soul Sweeper, Nihilism itd. God Dethroned so med drugim imeli zelo dober zvok, tako da se je dalo še bolje uživati v njihovi glasbi, ki se opredeljuje kot melodičen blackened death metal. Ni kaj za pripomniti. God Dethroned vsekakor niso za odpis. Predvsem je zaželen povratek, da odigrajo še kakšno skladbo več.
Suffocation so stari znanci slovenskih odrov. Skupina žal ne uživa več takšnega slovesa, kot ga je v časih, ko je v skupini krulil Frank Mullen. Tu se seveda pojavi polemika, če se Suffocation sploh še splača preveriti po vseh kadrovskih menjavah, kjer sta med starejšimi člani ostala zgolj kitarist Terrence Hobbs in Derek Boyer. Nastop Suffocation ni deloval obetavno. Basist Derek Boyer se je boril s hudo bolečino v hrbtu. Boyer se je boril in igral celotni koncert, a zaradi bolečine je bil primoran celotni koncert stat na mestu. Nedvomno pohvale vredno, da je Boyer kljub težavam uspel zdržati do konca.
Kar se tiče odigranega, kakšnih pretiranih odstopov ni bilo. Instrumentalno je skupina še vedno močna s svojimi brutalnimi in tehnično preciznimi kitarami. Bobnar Eric Morotti je primerno hiter in natančen, tako da pri bobnanju pritožb ne more biti. Verjetno največji kamen spotike je tu lahko vokalist Ricky Myers. A ker gre le za krulež, gre tu bolj za pogrevanje tople vode. Myers je močan in globok, le malce manj razumljiv kot predhodnik. Pri repertoarju kakšnih hudih sprememb ni bilo zaznati. Bila je vključena kakšna novejša skladba z albuma …of The Dark Light. Drugače pa je skupina odigrala stalnice, kot so Catatonia, Pierced From Within, Liege of Inveracity, Infecting The Crypts itd. Za sklep, Suffocation še vedno lahko odigrajo na solidnem nivoju.
Podobno kot Suffocation so tudi avstrijski Belphegor v Sloveniji pogosto. Baza oboževalcev je tako velika, da se je kranjski Trainstation napolnil do zadnjega kotička. Belphegor so pristopili suvereno, agresivno in dovolj temačno, kar je tudi za skupino znano že od nekdaj. Predvsem v zadnjih letih malo bolj prepričajo z izredno hitrimi bobnarji, ki dvigujejo Belphegor iz povprečja. Trenutni bobnar, ki nosi vzdevek Ravager, je skozi cel koncert držal preostale člane v točnem tempu in ritmu. Za Belphegor je to ključnega pomena, če želijo izstopati v poplavi ekstremnih skupin.
Belphegor so s svojim repertoarjem poudarjali novejše zadeve, seveda niso izpustili tudi starejših zadev, kot so Stigma Diabolical, Lucifer Infestus ter Sanctus Perversum. Čeprav so Belphegor opredeljeni kot black/death metal, je bil black metal bolj prisoten. Sčasoma postanejo lahko enolični. Preveč poudarka na hitrosti in preprostih kitarskih riffih zna narediti vse skupaj suhoparno. A s koncertom je bila publika zadovoljna, kar je tudi odraz tega, da je Belphegor izkušena skupina, ki pridno dela in koncertira. S konsistentnostjo pa so uspeli doseči zvesto bazo oboževalcev, kar se je pokazalo tudi tokrat.
V kranjskem klubu Trainstation se je v drugem delu petega Metal Weekenda zgodil koncert, ki je z Belphegor, Suffocation, God Dethroned, Nordjevel in Darkrise predstavljal popolno kombinacijo black in death metala.
Fotografije: Nina Grad
