Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 4. 9. 2020
Produkcija: Perfect Plan
Dolžina albuma: 55.19 min
Zvrst: AOR
Ocena: 9.0/10
Očitno je, da bo AOR ostal. Čeprav gre za arhaičen žanr, ki se – pahnjen v podzemlje – že mnogo let ne razvija več, mu po svetu na vsakem koraku zvesto sledi konkretna četa glasbenih privržencev in podpornikov. Perfect Plan so še en derivat na skandinavski sceni AOR revitalizma, ki se sicer lahko pohvali z bogato zapuščino in tradicijo kreiranja nekaterih nepozabnih izvajalcev in albumov. Bend je že s prvencem 2018, imenovanim »All Rise«, dvignil precej prahu v javnosti, saj je v tistem letu veljal za enega bolj smelih dosežkov znotraj žanra sodobnih dognanj melodičnega rocka in v pogrevanju tradicionalnih pridobitev AOR glasbe.
Perfect Plan so tako v letošnjem letu postregli »Time for a Miracle«. Ne čas za spremembo, pač pa čas za čudež. Tako daleč v smer vseh absurdov, ki jih lahko sproducira le brezmejna človeška sprijenost, so šle reči v vsakdanjiku novega milenija, da nas torej lahko reši samo še čudež. Nov album je glede na več kot smeli predhodnik še bolj ambiciozno zastavljen. Obsega kar 55 minut glasbe in dvanajst svežih skladb, ki jih je skupina v vsega dveh letih izpilila do zvočne in komponistične perfekcije.
Glavni pogonski motor skupine je gotovo vokalist Kent Hilli z enim markantnejših vokalov, ki so vzklili v zadnjih nekaj letih znotraj melodičnorockovskega žanra. Poseduje izredno moč in pečatnost, zelo posrečeno se obnese tudi, ko zapira glasilke in dodaja barvi grleno konturo, medtem ko razvija všečen razpon med oktavami in dostavlja z dominantnim vokalom visok muzikalni izplen. Ni treba posebej poudarjati, da so takšne vokalne karakteristike zelo zaželene znotraj refrenskih napevov, ki na albumu, seveda, prevzemajo pobudo.
Bend poseduje izredno povezanost. Koherenco. Zlasti v pisanju skladb, ki so maksimalno izbrušene. Skoraj pretirano, saj se šibijo od dolžine igralnega časa, ki meri med štirimi minutami in pol, pa vse tja krepko preko petih minut. Gre za zelo bogato »založen« album.
Album se odpre grandiozno in dramatično. A v slogu teatra melanholije, ki v smislu komponiranja in vibracije spomni na pristop rojakov Treat. To je naslovna skladba albuma, v kateri Hilli s svojo vokalno podoživetostjo razvija občutek tesnobe in velikega razočaranja. Za navdih sicer dolgujejo Perfect Plan kar nekaj zahvale pridobitvam west-coast AOR principa. Predvsem vskočijo prej v misli kakšni Survivor ali/in Foreigner (Living On the Run) kot pa Journey. Četrta skladba Figthing To Win dosega v nivoju komponiranja že razsežnosti šansone, katere avtorja bi lahko bila tudi Jim Peterik ali Peter Cetera in bi jo za kakšnega od svojih albumov posvojili Pride of Lions. Zaradi rabe tipskih zvočnih sintetizatorskih kulis osemdesetih let, ki budno spremlja karizmatično in markantno vožnjo kitarskega fraziranja preko albuma, bo ta všečen ljubiteljem drugih revival zasedb iz skandinavskega konca, kot so: W.E.T., Work of Art ali/in Eclipse. Besedila skladb se seveda dotikajo pretežno moško-ženskih relacij in krvavečih src, kar je sicer osnovna tema AOR poante, prvo mesto pa v izpiljenosti komponiranja – kar se navezovanja kitice v refren tiče – odnese What About Love.
Dejansko bend zelo dobro kompenzira potencialno gravitiranje v klišejskost in generičnost s strastno in vrhunsko izvedbo materiala, pa tudi produkcijo. Zlasti zahvaljujoč odličnemu ter prožno-variabilnemu vokalnemu dometu Kenta Hillija, pa tudi silno dopadljivih in fluidnih kitarskih solaž, ki v skladbah krepijo teatralni razvoj dogodkov. Album ima pravzaprav eno samo hibo. Da je komadov na njem preveč. Vsaj dva sta odvečna in nemara so vsi kanček predolgi. Nekatere repeticije refrenov delujejo odvečno. Vsekakor je to odsev izredne zavzetosti, angažiranosti, predanosti, pa tudi iskanja perfekcionizma, ki naj bi dostavil maksimalni izplen muzikalne in rockovske grabežljivosti. Takšna kipeča energija je namreč spremljala sam proces nastajanja albuma.
Kot povedano. Album je zelo dober. Na glasbenem polju AOR revitalizma eden boljših in bolj prepričljivih, ki so izšli v letošnjem letu. Vseeno daje na trenutke občutek pretiranosti in prevelikega detajliranja, pa vendar po drugi strani odločajo le ušesa posameznika, kaj je zanj privlačno in kaj ne. Suma sumarum. Perfect Plan so storili še en jedrnat korak, ki je artistično krepostno odmerjen navzgor, obenem pa je nekaj gotovo. Artističnega zenita še niso dosegli, tako da se lahko še naprej veselimo prihodnjih izdaj ene najbolj vročih novih skupin, ki se ta hip nahajajo pod okriljem založbe Frontiers Music Srl.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01. Time For A Miracle
02. Better Walk Alone
03. Heart To Stone
04. Fighting To Win
05. Everytime We Cry
06. What About Love
07. Nobody’s Fool
08. Living On The Run
09. Just One Wish
10. Dont Blame It On Love Again
11. Give A Little Lovin’
12. Don’t Leave Me Here Alone
Zasedba:
Kent Hilli – vokal
Rolf Nordström – kitara
Leif Ehlin – klaviature
Mats Byström – bas kitara
Fredrik Forsberg – bobni
