Založba: Toff Records/The Merch Desk
Datum izida: 14. 2. 2020
Produkcija: Nick Barrett
Dolžina albuma: 64.04 min
Zvrst: Neo-Progressive Rock
Ocena: 9.5/10
Kultni neoprogresivci Pendragon so vnovič med nami z novim albumom »Love Over Fear« s katerim so se po večletnem eksperimentiranju s prog metalom in občasnimi elektronskimi vzorci več kot uspešno vrnili nazaj k svojim melodičnim, simfoprogrockovskih koreninam ter ustvarili svoj najboljši album po klasiki »The Masquerade Overture« (1996). »Love Over Fear« je izšel v obliki trojne izdaje, ki poleg ‘regularne’ verzije albuma vsebuje še akustično in inštrumentalno verzijo, kar pomeni, da bodo lahko privrženci skupine ob novi glasbi angleških mojstrov progresivnega rocka lahko uživali na tri različne načine.
To je njihov prvi album z novim članom Janom-Vincentom Velascom, bobnarskim mojstrom filipinskega rodu, ki je pred petimi leti zamenjal Craiga Blundella. Velasco je že četrti Pendragon bonbar od odhoda dolgoletnega bobnarja Fudgea Smitha leta 2006. Pendragon, ki so dve leti nazaj praznovali štirideseto obletnico delovanja sicer še naprej vodita ustanovna člana, kitarist/pevec Nick Barrett in basist Peter Gee, medtem ko je klaviaturski mojster Clive Nolan, ki je sicer znan tudi kot član skupin Arena in Shadowland, v njihovih vrstah že od leta 1986 dalje.
Morda je ravno nostalgija med koncertnmi izvedbami nekaterih že ‘zaprašenih’ standardov iz davne preteklosti, ki je zaznamovala njihove nastope med praznovanjem okrogle obletnice, prispevala k nenadnemu preobratu k zvočnim koreninam na »Love Over Fear«. Pendragon na večini kompozicij znova igrajo melodični simfoprogrock za katerega so značilne Barrettove melanholične kitarske solaže in Nolanove eklektične, pogostokrat epske klaviaturske teksture. Tovrstni slog so v devetdesetih letih izpilili do potankosti dokler niso po albumu »Not Of This World« (2001) začeli eksperimentirati s prog metalom, elektronskimi vzorci ter temačnejšimi ambientalnimi prvinami s katerimi so se želeli ‘modernizirati’.
Rezultati tega početja so bili precej mešani, čeprav »Pure« (2008) še vedno spada med vrhunce njihove dosedanje diskografije. »Love Over Fear« nadaljuje od tam kjer so Pendragon končali z »Not Of This World««, kar bo razveselilo vse ljubitelje klasičnega neoprog rocka, vendar obenem vnašajo na posameznih kompozicijah tudi nekaj zanimivih novosti. Pendragon na »Love Over Fear«, ki znotraj besedil vsebuje kar nekaj globokih sporočil, zvenijo precej bolj pozitivistično in optimistično kot na prejšnjih štirih studijskih albumih, čeprav ne manjka tudi številnih melanholičnih stvaritev. Že otvoritveni »Everything« z jahajočimi ritmi in visokimi toni na sintetizatorju napove, da so klasični Pendragon vnovič tu vendar najboljše stvaritve na »Love Over Fear« pridejo na vrsto ‘šele’ po prvih dveh skladbah.
»Starfish And the Moon« je melanholična power balada z Nolanovimi svečanimi simfoničnimi aranžmaji katerim družbo delajo ‘jokajoče’ kitarske pasažae ter izjemno emocionalna pevska predstava s strani šefa skupine Barretta. »Truth And Lies« s svojo izjemno ambientalno globino, predvsem na račun srce parajočih kitarskih pasaž in valujočih sintetizatorskih zaves, predstavlja tisti trenutek, ko band prestavi v ‘višjo prestavo’ in opozori, da »Love Over Fear« ne bo običajni Pendragon album, temveč njihov najbolj ambiciozni dosežek po koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Optimistični in z veselim refrenom zaznamovani »360 Degrees« predstavlja zanimiv ter inovativen eksperiment, kjer se Pendragon posrečeno podajo na področje folk prog rocka. Izjemno zabavne Barerttove pasaže na mandolini izdatno popestrijo to odlično stvaritev.
Epska mojstrovina »Soul An The Sea«, kjer so slišne tudi violinske pasaže v režiji gostujoče violinstke in spremljevalne pevke Zoe Davenish, s svojim tihožitnim, zasanjanim ambientom morda še najbolj od vseh kompozicij na »Love Over Fear« odseva ‘vodno’ naslovnico tega imenitnega albuma. Na slog albuma ter številna besedila o vodi oziroma morju je gotovo vplivala tudi Barrettova selitev v angleško obmorsko mesto Cornwall.
Na »Eternal Light«, kjer vladajo mogočne zborovske harmonije, izdatno subtilne kitarske pasaže ter hipnotični orkestralni aranžmaji, se Pendragon posreči doseči novo stopno ustvarjanja kompleksnih in širnih ambientalnih planjav. Vrhunec napoči z zaključnim delom kjer Nick odigra srce parajočo ‘gilmourjevsko’ kitarsko solažo, medtem ko mu družbo delajo zborovske in orkestralne harmonije, ki so prava paša za ušesa. Na »Water«, še eni ambientalno izjemno močni in eklektični stvaritvi, navduši predvsem gostujoči saksofon v režiji Juliana Bakerja, ki predstavlja tisti inovativni element s pomočjo katerega ta odlična skladba izpade še boljše. Zborovske vokalne harmonije so sicer simulirane na Nolanovih klaviaturah vendar v navezi z Barrettovimi melanholičnimi kitarskimi pasažami in solažami vedno znova izpadejo imenitno.
»Whirlwind« je melanholična, s krhkimi klavirskimi aranžmaji podprta balada, na kateri gospoda Barrett in Nolan ustvarita nadvse intimno vzdušje. Z elementi prog metala prežeta epska mojstrovina »Who Really Are We?« je najbolj udarna stvaritev na »Love Over Fear« ter edina, ki na račun udarnih kitarskih pasaž ter vratolomnih bobnarskih prehodov nekoliko spominja na slog prejšnjih štirih albumov. Ambientalna širina in ritmična eklektičnost sta vnovič na zavidljivi ravni, medtem ko je posebna zgodba zase zmagoslavna kitarska solaža, ki nastopi v zaključnem delu. Skorajda idealni finale albuma, ki ga uteleša melanholična poslastica »Afraid Of Everything«, uspešno združi vse najboljše aranžerske, lirične in ambientalne vrline te kultne skupine.
Ko so Pendragon napovedali »Love Over Fear«, je le malokdo pričakoval, da se bodo z njim vrnili na visoke standarde albumov »The Masquerade Overture« ter »Not Of This World«. Še manj je bilo tistih, ki so si predstavljali, da bodo poleg vrnitve h klasičnemu slogu predstavili tudi nekaj nadvse zanimivih novosti kakršnih na prejšnjih albumih še nismi slišali. Mojstrsko sproducirani, skomponirani, aranžirani ter odigrani »Love Over Fear« je obenem izrazito nostalgično ter ambientalno obarvan album, ki bo najbolj razveselil vse dolgoletne privržence, ki so nepričakovan dočakali enega izmed najboljših progresivnorockovskih albumov v letu 2020. Gospod Barret nas je z »Love Over Fear« vnovič spomnil, da je eden izmed največjih skladateljskih mojstrov v progresivnem rocku, ki poseduje izjemen posluh za ustvarjanje brezčasnih melodij in hipnotičnih vzdušij.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Everything
2. Starfish and the Moon
3. Truth and Lies
4. 360 Degrees
5. Soul and the Sea
6. Eternal Light
7. Water
8. Whirlwind
9. Who Really Are We?
10. Afraid of Everything
Zasedba:
Nick Barrett – vokal, kitara, Roland V-Piano na skladbi št. 4, Nord Stage 3 piano na skladbi št. 8, mandolina na skladbi št. 3, programiranje klaviatur
Clive Nolan – klaviature, spremljevalni vokal
Peter Gee – bas kitara, bas pedala, spremljevalni vokal, klaviature
Jan-Vincent Velazco – bobni, tolkala
Gostujoča glasbenika:
Zoe Devenish – spremljevalni vokal, violina na skladbah št. 3 in 5
Julian Baker – saksofon na skladbi št. 8
