Datum izida: 15. maj 2020
Založba: Inside Out Music
Produkcija: John Boegehold
Dolžina: 55:30
Zvrst: progresivni rock
Ocena: 9.5/10
Prah, ki se je med ljubitelji progresivnega rocka dvignil ob izidu njihovega istoimenskega prvenca se še ni dobro polegel, ko so Pattern-Seeking Animals že naslednje leto posneli in izdali svoj drugi album z naslovom »Prehensile Tales«. Tovrstni podvigi so danes za razliko od sedemdesetih let prejšnjega stoletja sila redki. Tedaj so številne progrockovske skupine brez težav v enoletnem zaporedju posnele nove studijske albume ali ustvarile celo dva nova studijska albuma v istem letu. Četverica imenitnih glasbenikov, ki so sicer najbolj znani po svojem udejstvovanju pri kultnih ameriških prog revitalistih Spock’s Beard, je na »Prehensile Tales« prestavila še v ‘višjo prestavo’ v primerjavi z odličnim prvencem in ustvarila še bolj eklektičen in zanimiv izdelek s katerim so izpopolnili in nadgradili svoj zvok. Obenem so se z njim v skladateljskem in aranžerskem smislu še nekoliko oddaljili od primerjav s ‘spockobradci’, ki so bile na prvencu večkrat precej očitne.
Tovrsten preobrat od nekako pričakovanih ritmičnih in aranžerskih potez predstavlja že uvodna skladba »Raining Hard in Heaven«, ki v začetnem delu vsebuje disko ritem in skorajda poprockovski ambient dokler se ne prelevi v čisto simfoprogrockovsko pustolovščino z melodičnim refrenom, briljantnimi večglasji ter hipnotičnimi orkestralnimi aranžmaji. Večino kitarskih solaž na albumu je prispeval pevec Ted Leonard, medtem ko je vse klaviature odigral John Boegehold, ki je s svojimi skladateljskimi idejami gonilna sila tega nadvse ambicioznega banda, ki je v res kratkem času in z odličnimi rezultati posnel že svoj drugi studijski album. »Here in My Autumn«, ki vsebuje na klaviaturah simulirane godalne aranžmaje in mogočen refren je še en nazoren dokaz izjemnih skladateljskih vrlin in inštrumentalnih spretnosti nadebudne in prekaljene četverice.
»Elegant Vampires«, skladba številnih ambientalnih sprememb, zaradi posameznih sintetizatorskih tekstur, ki posnemajo električno violino in barve Leonardovega vokala večkrat spomni na klasične Kansas, se pravi skupino, ki je poleg Genesis, Yes in Beatlov brez dvoma najbolj vplivala na glasbeni izraz članov Pattern-Seeking Animals. Od vseh kompozicij na »Prehensile Tales« je tu še največ sorodnosti s Spock’s Beard. »Why Don’t We Run«, ki vsebuje elemente flamenka in jazz fusiona ter nekaj naravnost vratolomnih bobnarskih podvigov v režiji Jimmya Keagana, se odpre s ‘kitajskim’ motivom nakar doživi vrsto slogovnih sprememb.
»Lifeboat« je kar sedemnajst minut dolg eklektični prog ep s številnimi ambientalnimi spremembami ter kompleksnimi inštrumentalnimi sekcijami ob katerem bodo uživali vsi ljubitelji nepredvidljivih progrockovskih pustolovščin. Na njem je celo moč, zlasti v srednjem delu, ko zavlada melanholična sekcija z orkestralnimi aranžmaji, zaznati nekatere slogovne sorodnosti s sodobnimi Marillion.
Zaključni, izrazito melanholični ep »Soon But Not Today« vsebuje vrsto zabavnih presenečenj, čeprav se odpre kot orkestralno usmerjena balada. To traja samo do prvega časovnega prehoda, ko s stopnjevanjem ritmične drame na površje pride izrazito eklektična narava te kompozicije. Srednji, inštrumentalni del bo marsikoga spomnil na Peter Gabriel ero Genesis, medtem ko zaključna kitarska solaža sredi orkestralne sekcije zvokovno več kot očitno spominja na Briana Maya oziroma Queen.
»Prehensile Tales« v vseh pogledih predstavlja nadgradnjo Pattern-Seeking Animals prvenca. To je album, ki bo s svojo izborno produkcijo, zavidljivo stopnjo virtuoznosti in pustolovsko-eklektičnimi podvigi brez dvoma očaral vse progrockovske gurmane in še zdaleč ne samo ljubitelje Spock’s Beard. Od slednjih se Pattern-Seeking Animals, predvsem po zaslugi Boegeholdovih skladateljskih idej in aranžmajev, vse bolj oddaljujejo kar je dobra novica za vse tiste, ki so po njihovem prvencu zamahnili z roko češ, da nihče ne potrebuje dva slogovno izrazito sorodna banda. O tem ali je »Prehensile Tales« eden izmed glavnih kandidatov za najboljši progrockovski album leta 2020 seveda sploh ni potrebno ugibati.
Avtor recenzije: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Raining Hard in Heaven (8:31)
2. Here in My Autumn (7:57)
3. Elegant Vampires (4:30)
4. Why Don’t We Run? (5:09)
5. Lifeboat (17:20)
6. Soon But Not Today (12:03)
Pattern-Seeking Animals:
Ted Leonard – glavni vokal
John Boegehold – klaviature
Dave Meros – bas kitara
Jimmy Keegan – bobni, spremljevalni vokal
