Založba: InsideOut Music
Datum izida: 1. 4. 2022
Produkcija: Pattern-Seeking Animals
Dolžina album: 59.29 min
Zvrst: Progressive Rock
Ocena: 9.5/10
»Only Passing Through« je tretji studijski album v režiji imenitnega progrockovskega kolektiva Pattern-Seeking Animals, ki vsebuje aktualne in pretekle člane kultne skupine Spock’s Beard. Superskupina, ki je svojo pot začela kot stranski projekt pod patronatom vsestranskega producenta, skladatelja, kitarista in klaviaturista Johna Boegeholda, je do zdaj navdušila z dvema odličnima dosežkoma tako, da so bila pričakovanja ljubiteljev njihove glasbe pred izidom »Only Passing Trough« precej velika.
Pattern-Seeking Animals imajo, povsem razumljivo, podoben skladateljski in aranžerski pristop kot Spock’s Beard kar pomeni, da prisegajo na harmonično zmes kompleksnosti in melodičnosti, s to razliko, da si privoščijo tudi nekatere za ‘spockobradce’ neznačilne eksperimente. Tudi na »Only Passing Through« ne popuščajo in navdušujejo od začetka do konca z aranžersko, lirično in ambientalno močnimi kompozicijami. Idejni vodja Boegehold je že ob nastanku Pattern-Seeking Animals obljubil, da bodo nove albume, če bo to možno, izdajali vsako leto zato ni presenetljivo, da je »Only Passing Trough« izšel že manj kot dve leti za odličnim predhodnikom »Prehensile Tales« (2020, RockLine recenzija).
Kdor je od Pattern-Seeking Animals tudi v tretje pričakoval še eno mojstrovino sodobnega progrockovskega revitalizma se ni uštel, saj je »Only Passing Through« album, ki ga je v užitek poslušati od začetka do konca. Kratki vendar čudoviti otvoritveni dosežek »Everdark Mountain« je poln kontrastov med nežnimi in udarnimi trenutki, ki na inteligenten način zaokrožujejo skrivnostno vzdušje. Na »I Can’t Stay Anymore«, ki je izšel tudi kot single, že v otvoritvenem delu navdušijo Merosove odebeljene bas linije, ki se jih ne bi sramoval niti njegov pokojni vzornik Chris Squire (Yes), medtem ko karizmatični bobnarski mojster Jimmy Keegan, ki sodeluje tudi v spremljevalni pevski vlogi, briljira s svojo že pregovorno ritmično raznovrstnostjo. Boegehold medtem na klaviaturah posrečeno manevrira med moderno obarvanimi in bolj tradicionalnimi sintetizatorskimi teksturami.
Ted Leonard je eden izmed najbolj imenitnih pevcev v sodobnem progresivnem rocku, kar že dolgo zelo dobro vejo vsi ljubitelji skupin Spock’s Beard in Enchant. Ves eksperimentalni talent Pattern-Seeking Animals se pokaže na izvrstnem trinajst minut dolgem epu »Time Has a Way«, ki vsebuje kar nekaj vplivov starošolskega prog rocka, predvsem na račun simfoničnih aranžmajev na melotronu. Vsake toliko časa na tej epski mojstrovini nastopijo manjša presenečenja kot je denimo nenaden vpad pihalnih aranžmajev na trobenti z mehiškim ambientalnim pridihom. Vpliv legendarne skupine Chicago je tu nezgrešljiv. Podobnega eksperimenta so se Pattern-Seeking Animals lotili že na predhodnem albumu. Kljub temu tovrstni aranžmaji zelo dobro popestrijo to ambiciozno in ambientalno bogato simfoprogrockovsko pustolovščino.
Na »Rock Paper Scissors«, drugem singlu z albuma, so prisotni tudi na akustični osnovi ustvarjeni folkrockovski aranžamji in godalne pasaže, ki v kombinaciji s Tedovim petjem in dodatnimi vokalnimi harmonijami, takoj spomnijo na nekatere dosežke legendarne skupine Kansas. »Much Ado« je tisti trenutek na albumu, ko band posrečeno demonstrira tudi svojo tršo plat z bolj izpostavljenimi, na trenutke že skorajda trdorockerskimi kitarskimi pasažami. Končni rezultat je še ena zanimiva stvaritev, ki ima v ospredju različne simofprogrockovske elemente, vendar vsebuje tudi ščepec vplivov arena rocka s konca sedemdesetih in skupin kot sta prej omenjeni Kansas in Styx. Vpliv slednjih, ki je sicer redek v sodobnem prog rocku, je zaznaven tudi na nekaterih ostalih skladbah na »Only Passing Through« kot je denimo naslovna skladba, ki vsebuje ravno pravo zmes melodičnosti in kompleksnosti.
Simfoprog poslastica »Said the Stranger« je ena izmed redkih kompozicij na albumu, ki vsebuje več britanskih kot ameriških vplivov iz stare šole progresivnega rocka. Za svojevrstno presenečenje poskrbi srednji del kjer vpadejo elektronske teksture, ki se jih ne bi sramovali tudi kakšni ‘novovalovci’ iz osemdesetih ala Ultravox. Zaključno stvaritev »Here With You With Me« zaznamuje romantično in nostalgično vzdušje s čudovitimi vokalnimi harmonijami ter večinoma dobrodušnimi sintetizatorskimi aranžmaji. Navkljub nekaterim zvočnim in ambientalnim asociacijam na The Flower Kings, ta dosežek ne izpade pretirano veseljaško in razigrano. Tudi obe bonus skladbi, udarni »I’m Not Alright« ter veseli »Just Another Day at the Beach«, izpadeta zelo dobro in sta po kakovosti na isti ravni kot ‘regularne’ skladbe na »Only Passing Through«.
Pattern-Seeking Animals so z »Only Passing Through« vnovič potrdili, da niso zgolj nekakšen nadomestek za trenutno studijsko neaktivne Spock’s Beard, temveč premorejo veliko zvočne samobitnosti. Obenem ostajajo med redkimi progrockovskimi revitalisti, ki so bolj pod vplivom domačih (ameriških) kot britanskih progrockovskih legend. Vsi ljubitelji progresivnega rocka, ki poleg kompleksnosti v enaki meri čislajo melodičnost, bodo v »Only Passing Through«, ki je do zdaj najbolj ambiciozen podvig te superskupine, že ob prvem poslušanju prepoznali mojstrovino sodobnega progresivnega rocka.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Everdark Mountain (2:50)
2. I Can’t Stay Here Anymore (6:05)
3. Time Has a Way (13:15)
4. Rock Paper Scissors (5:01)
5. Much Ado (4:49)
6. Only Passing Through (4:19)
7. Said the Stranger (7:07)
8. Here with You with Me (8:14)
9. I’m Not Alright (4:17) *
10. Just Another Day at the Beach (3:32)
*…. dodatni skladbi
Zasedba:
Jimmy Keegan – bobni, spremljevalni vokal
Ted Leonard – vokal, kitara
Dave Meros – bas kitara
John Boegehold – klaviature
