Papa Roach (supp. Wage War)
sreda, 29. 1. 2025
Dunaj (Wien) / Wiener Stadthalle – Halle D / Avstrija
Papa Roach, še eden izmed serije bendov iz 2000-ih, ki so se v milenijsko generacijo zasidrali s tistim komadom, ki so ga slišali prav vsi – Last Resort in ki je nekaj let odmeval prav povsod. Nemara delujejo danes pri večini poznavalcev Papa Roach kot ‘enouspešnični čudež’ (v ‘globalnem jeziku’ se to bere kot: ‘one hit wonder’), vendar pa smo bili na koncertu v tisti večni in neminljivi koncertni utrdbi, to je Dunajski dvorani Stadthalle, očitne priče, da temu še zdaleč ni tako.
Papa Roach so sicer zaradi svojega obdobja slave mnogokrat zamenjani za punk-rock izvajalce kar pa zaradi ‘spuščene’ uglasitve (Drop D oz. Drop C#) in ‘odrapanih’ verzov nikakor ni res. Spadajo namreč definitivno v Nu-Metal vode. Seveda skupaj s svojimi najboljšimi kolegi, to so Alien Ant Farm.
Tokrat je sprva ogreval publiko DJ Rokko Ramirez (mnogi ste ga srečali na odru Arene Stožice, pred koncertom Pantere 31. 1. 2025), ko je publiki postregel z glasbo iz obdobja, ki je odražal današnji večer. Rolali so se vsi. Od My Chemical Romance, pa do Avril Lavigne in seveda vse vmes. DJ je svoj nastop pričel istočasno, ko so se odprla vrata v dvorano in se je narod naglo vsul vanjo! Torej ob 18.00 uri. Publiko je spodbujal in navduševal vse do zadnjih minut, ko so na oder pridrveli ‘corovci’ Wage War.
Wage War so floridski metalcore kvintet. V žepu imajo pet studisjkih albumov, zadnji med njimi “Stigma”, je izšel prav v lanskem letu. Ta je prejel tudi več pozornosti v samem repertoarju, ki je obsegal nastop dolg dobre pol ure.
Metalcore benda, ki seva na odru občutek takšne zaspanosti, kot so ga sevali prav Wage War tokrat na odru, doslej v živo še nisem spremljal. Pevec Briton Bond je bil ‘gibljiv’, kot kazalci pokvarjene ročne ure. Se pravi skorajda nepremičen. No, kitarist je sicer še kazal neke znake življenja, ko je aktivno sodeloval poleg tudi s spremljavo na vokalih. Uspel je doseči spremembo lastne odrske lege (v levi in desni smeri) za dober decimeter, to pa je bilo vse. Repertoar je bil sicer našpičen dovolj in glede na glavne zvezde večera v tem oziru celo bolj, kot je šlo pričakovati, kar pomeni da so Wage War energetsko bruhnili od sebe dovolj energije. Setlista odločno podrejena izvedbi skladb najnovejšega albuma “Stigma”, ki sta ga v repertoarju dopolnjevala albuma “Pressure” z eno točko in album “Manic” s tremi. Nastop so sklenili prav z naslovno skladbo albuma “Manic”. Bend je publika zelo dobro sprejela. Wage War imajo konkretno kilometrino, so zelo izkušeni in izvedbeno zelo dobro uigrani. To pa je glavno in to je natanko tisto po, kar je publika tudi prišla
Wage War – setlista:
1. The Show’s About to Start
2. Godspeed
3. Low
4. Circle the Drain
5. Nail5
6. Blur
7. Tombstone
8. Happy Hunting
9. Magnetic
10. Manic
Točno ob 21:00 h, pa je seveda napočil čas za druženje s Papa Roach. Uvodni del s ščepcem tehničnih peripetij, ko se zavesa ni spustila sinhrono s samim koncertnim jurišem, a publike to niti malo ni oviralo, da se ne bi hipoma ujela z esenco uvodne Even If It Kills Me. Količina sproščenih salv ognja in dima med prvimi tremi skladbami je bila primerljiva le s kakšnim stanjem bitke za Vaduz iz prve svetovne vojne, odrska razsvetljava pa naravnost izjemna! Skozi cel koncert. Prva reč med koncertom, ki je presenetila je bil prvi cover! California Love, ki pripada rap legendi 2pac Shakur-ju! Sledili sta Swerve in Liar, za njima pa Forever, ki se je v izhodnem delu posrečeno prelil v Linkin Park ultra hit In The End. Bend se pri tem ni pozabil pokloniti mnogo prezgodaj preminuli legendi nu-metal univerzuma, to je Chesterju Benningtonu. Nobena skrivnost ni, da sta pevec Papa Roach Jacoby Shaddix in Chester Bennington bila več kot le ‘kolega za potrebe glasbene industrije’, pač pa sta tretirala drug drugega tudi izven posla, za izredna prijatelja. Po samomoru Chesterja, je Jacoby tudi javno spregovoril, da se počuti krivega, ker Chesterju, kljub temu, da se mu je Chester izpovedoval o vseh osebnih tegobah in preganjavicah, ni znal bolje in pravočasno pomagati, da bi lahko preprečil najhujše. Takrat je bil mnenja, da je stigma mentalnega zdravja prevelika za rockerski svet in se o tem zato o tem javno ni kaj dosti razpredalo. Navkljub temu, da mnogo besedil ravno v začetku Papa Roach kariere govori ravno o tem. Zato je tudi po naslednjem komadu Falling Apart sledil kratek video, ki se nanaša na težave z mentalnim zdravjem. Na tej točki so Papa Roach oznanili, da bodo Avstrijskem društvu za preventivo samomorov namenili finančna sredstva v imenu koncerta. Po videu je sledil komad Leave a Light On (Talk Away the Dark), kjer so se luči dvorane ugasnile, Jacoby pa je pozval obiskovalce naj prižgejo svetilke na svojih mobilnih telefonih. Ti so ostali prižgani vse do konca komada. Zatem je stasiti Papa Roach vokalist nagovoril privržence naj nikdar ne obupajo, če jih prevzamejo temne misli in da ni prav nobena sramota v takšni situaciji in osebnostni stiski poiskati profesionalno pomoč.
V duhu iskanja notranjega ravnovesja in mirnosti, je sledil še en umirjen komad! Roses on My Grave. Za njim smo se vrnili na bolj poskočne tire! Sledila je novejša No Apologies, ki je izšla leta 2022 in velja za eno izmed bolj prepoznavnih skladb zadnjega obdobja delovanja Papa Roach.
Tu je tudi bobnarski solo, nato pa še en komad, ki je vgraviran v hipokampus vseh obiskovalcev! Scars. Jacoby je bil na tej točki prisiljen vpreči več konjskih moči v svoj vokalni ekspoze, saj je cela dvorana ta komad osvojila v celoti in to davno tega. In Stadthalle je posledično posebej hrupno oživela, saj se ni prepevalo le celotnega refrena, pač pa celotno besedilo te skladbe! Proti finalu sledi podžiganje publike s pozivi k dvigovanju rok, pri čemer je vsa reč še pridobila na energetskem izplenu. Sledi ‘oldie’ Help in mnoge prešine misel, da je regularni del koncerta že pri svojem koncu. Publika ostaja v sproščanju decibelov neizprosna in Papa Roach iztisnejo na tej točki iz nje še več povratne energije kot med Scars. Sledi Born for Greatness in Papa Roach se poslovijo. Vsem je jasno da nekaj manjka!
Napoči tista nevzdržna minuta čakanja, ki je dolga kot cel srednji zemeljski vek! Vendarle! Nova ‘lightshow’ salva je tu! Sledi bis. Tu so klasike! Druga za drugo. Between Angels and Insects, se je nadaljeval z Infest – obe iz “Infest” albuma, ki ostaja še danes najbolj prepoznavna. Ko se Infest sklene, napove Jacoby, da bo bis okarakteriziran zelo starošolsko! Zato pozove publiko še zadnjič k stvaritvi moshpitov, ki so se pojavili hitreje kot DARS v primeru, da avtomobil nima vinjete. Uvod v komad Broken Home okarakterizira zaporedje nekaj znanih fraz rock ‘n’ roll univerzuma, pri čemer pa bend zelo nepričakovano vpade v Lose Yourself Eminema, ki se ga je oklenil tudi v izhodu komada Broken Home. Sledi serija priredb oziroma njihovih koščkov stkanih skupaj. Mashup komadov s strani najbolj prepoznavnih zasedb s preloma devetdesetih v novi milenij, in sicer: Korn, Deftones, Limp Bizkit ter System of A Down. Odigrali so Blind, My Own Summer (Shove It), Break Stuff, Chop Suey. Pri slednji je tudi Jacoby obupal in prepustil publiki, da prevzame v celoti glavni vokal. Takoj po Chop Suey sledi stavek: “I got one for you!” In vsi v dvorani so vedeli kaj sledi. Čas je namreč za Last Resort. Publika pozdvigne glas kot tašča, ko ji zet omeni, da ne zna kuhat, in prepeva na vso moč. Posledično prevzame prizorišče tornado novih moshpitov, ko udeležence Jacoby sredi komada preseneti z »We Will Rock You«, ki ga publika z njim vred odpoje, kot da se ni spremenilo nič in je to obvezni del komada. Smo v finalu Last Resort in perfekcija luči, ozvočenja in publike se zlijeta brezhibno v eno telo polno radosti in kipeče energije.
Vendar pa je Last Resort tisti del koncerta, ko je vsem jasno, da so Papa Roach pripeljali koncert do konca. Skupina obljubi, da se bo vrnila. Več kot jasno je, da Papa Roach nikakor ne razmišljajo o kakršnikoli upokojitvi, kar ostaja po 25. letih prehojene poti, vsekakor pomirjujoče. V uredništvu upamo, da bomo lahko pokrivali tudi njihovo 30. obletnico, do takrat pa “Time and Time Again” upamo, da bodo še naprej ‘rasturali’ odre, kot so to storili na Dunaju!
fotografije: Denis Paradiž
besedilo: Helena Medved in Denis Paradiž
Papa Roach – setlista:
1. Even If It Kills Me
2. Blood Brothers / Dead Cell
3. …To Be Loved
4. Kill the Noise
5. Getting Away With Murder
6. California Love (2Pac cover)
7. Swerve
8. Liar
9. Forever (with Linkin Park’s In The End snippet)
10. Falling Apart
11. Leave a Light On (Talk Away the Dark)
12. Roses on My Grave
13. No Apologies
14. Drum Solo
15. Scars
16. Help
17. Born for Greatness
—dodatek—
18. Between Angels and Insects
19. Infest
20. Broken Home (with Eminem’s Lose Yourself snippet)
21. Blind / My Own Summer (Shove It) / Break Stuff / Chop Suey
23. Last Resort
