PAIN z “I Am” turnejo obiskali še drugič Ljubljansko Cvetličarno (2025)
PAIN (posebni gostje: Oceans)
sreda, 12. 2. 2025
Ljubljana / Cvetličarna / Slovenija
Peter Tägtgren! To je človek, ki velja za eno osrednjih figur heavy metala zadnjih trideset let. Ne le kot producent številnih albumov uveljavljenih imen na metalski sceni, pač pa kot glasbeni vizionar, doživlja s svojimi PAIN pravi pravcati spomladanski razcvet. Skupina, ki je v lanskem maju izdala svoj deveti studijski album “I Am” je namreč konec oktobra s tako naslovljeno evropsko turnejo že enkrat obiskala ljubljansko Cvetličarno (RockLine recenzija koncerta), in glede na to da je najnovejši studijski album še dokaj svež, da uživajo PAIN konkretno priljubljenost in prepoznavnost na tleh stare evropske celine, o čemer si Tägtgren niti sanjati ni upal, ko je sprva (ob svojih Hypocrisy) zelo skromno zagnal ‘stranski projekt’ – a mu je uspel veliki met, se preprosto splača kovati jeklo dokler je razbeljeno! In to Peter z ekipo dobro ve.
Kvartet je tako po letu in pol obiskal Ljubljano znova. V isti postavi in kanček spremenjenim repertoarjem, ki pa ni povzročil pretiranih pretresov. Še z večjo zvestobo je bil zapisan promociji najnovejšega studijskega albuma “I Am”, kot je to veljalo za preteklo turnejo.
Prav za 12. 2. 2025, ko je skupina znova sestopila na tla slovenske prestolnice, so dočakali svoj prvi nastop v sklopu nove PAIN turneje, tudi Oceans. To je kvartet dunajsko-berlinske naveze, ki je izdal v lanskem letu svoj tretji studijski album “Happy” (no vsaj v živo reč nikakor ne deluje v sozvočju z naslovom). Skupina goji zanimiv metalcore, ki ga je težko uokviriti, saj se vanj prikradejo elementi melo-death metala, kot tudi post-metala, prav to pa jih ustvarja izdatno bolj zanimive ter posledično privlačnejše. Ekipa je izpostavila, da je to njen prvi koncert na “I Am” turneji, hkrati s tem pa tudi njen prvi slovenski obisk. Bend je dostavil uvid v zelo dobro uigrano skupino, kar so potrdili izjemno dobro nabrušeno izvedeni ‘breakdowni’ ter nasploh sami prehodi znotraj točk, ki so za izhodiščno metalcore recepturo, med seboj zelo všečno razgibane. Vokalist Timo Schwämmlein, ki je izjemno spretno žongliral med growli, kričavim vreščanjem ter ’emo clean’ vokali, je zelo dobro vpeljan v vlogo frontmana, saj je proti koncu pripravil publiko, da so se vsi obiskovalci v svoji ubogljivi enovitosti na njegovo povelje, pridno usedli na tla Cvetličarne. Naj dodamo še to, da so imeli Oceans s seboj svoja mešalna pulta tako za lučke, kot zvok, kar zgolj priča o zavzetosti skupine, da dostavi na odrih najboljše.
PAIN! Da. Obisk tokrat ni bil tako močan kot pred letom in pol – verjetno deloma tudi zato, ker PAIN niso imeli tokrat ob sebi tako zvenečega imena, kot so bili takrat Ensiferum (ti imajo že sami po sebi konkretno bazo privržencev), vendar pa to ni v ničemer vplivalo na razvoj dogodkov, ki je veleval nov, odličen žur, zapisan jurizdikciji melodičnega industrial/gothic metala, ki se v izplenu občasno rad pajdaši s pompozno kulturo pop rock nalezljivosti.
Tägtgren in ekipa niso niti tokrat pozabili nase nanesti malhe ‘zombijevskega ličila’. Tokratna produkcija ni prinesla tako impulzivnega naboja, kot pred letom in pol na istem mestu, pa vseeno ni v ničemer skoparila z odlično energijo. Peter je v eni izmed pavz ogovoril publiko tudi s stavkom, ki so ga razumeli prav vsi: “Our mission is to make you happy!” In natanko to je PAIN tudi uspelo. Komadi albuma “I Am” so se v tem času že odlično prijeli in prve vrste so s Petrom in ekipo razgaljeno in razbeljeno sodelovale, ko se je bilo treba spoprijeti z verzi!
Ni več novost, da je PAIN jasno kaj pomeni ‘glam’. Seveda so ta element prikrojili svojemu artizmu, zato tudi tokrat niso skrivali pečanja z lucidnostjo ter blagim parodičnim norčevanjem iz samih sebe, kar pa slehernemu izvajalcu prinaša nove in nove horde privržencev! Brez sleherne vzvišenosti, ki bi si jo figura kova Tägtgren z lahkoto privoščila, je Peter s peresno lahkoto vodil publiko skozi uro in petnajst minut dolg repertoar. Tokratne predstave ni zaznamoval obvezni dodatek, bil pa je koncert enako dolg kot tisti 24. 10. 2023 v Cvetličarni!
Vrhuncev niti ni treba izpostavljati. Ti so znani. Publika je posebej norela na End Of The Line, Same Old Song, Party In My Head ter seveda komadom, ki so ga skozi cel koncert vsi posebej mrzlično čakali in so ga PAIN prefrigano varčevali za sam finale. Shut Your Mouth! Izvedba polna rutine, izkušenj, obenem pa tudi z zaželeno dozo norčavosti, ki je vseskozi risala nasmehe na obrazih publike!
Tägtgren je izjemno karizmatičen tip! Niz slikovitih grimas, ki jih niza med nastopom, je silno nalezljiva reč, ki jo frontman izkorišča z izjemno spretnostjo. S to karizmo drži narod čvrsto ob sebi. In ta nastop je minil znova izjemno hitro. Ne zavoljo 75 minut, pač pa prav zaradi magnetizma, ki ga pričarata v živo figura in lik Petra Tägtgrena. Je pa deloval ta koncert v zvočnem oziru precej bolje izpeljan, kot prejšnji na tem prizorišču. Vsi tisti sampli so precej bolj složno sobivali z obema kitarama, ritem sekcijo in Tägtgrenovim vokalom, kot na preteklem obisku Ljubljane!
Bila je tista sreda, sredi februarja. Kratek dan, ki ga bliskovito požre dolga noč in znova tisto, megleno in deževno vreme, kjer se od vsepovsod le ‘cedi’! No, PAIN so s svojo šegavostjo, muzikalno nalezljivostjo, ščepcem bombastike (ponotranjene pop retorike), a obenem strogo profesionalno izvedbo, dejansko uspeli odgnati to mračno podobo daleč stran, ko so postregli s predstavo uspešne misije, ki je prisotne spravila na visoke obrate odličnega razpoloženja. Vsa ta vedrina in dobro razpoloženje tudi potem, ko se je skupina že poslovila z odra, na prizorišču še dolgo nista pojenjala!
Besedilo: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen
PAIN – setlista:
1. I Just Dropped By (To Say Goodbye)
2. End of the Line
3. Call Me
4. Zombie Slam
5. Suicide Machine
7. Push the Pusher
8. Go With the Flow
9. Same Old Song
10. Don’t Wake the Dead
11. Revolution
12. The Great Pretender
13. Party in My Head
14. Have a Drink on Me
15. It’s Only Them
16. Let Me Out
17. Shut Your Mouth