Založba: Kscope Records
Datum izida: 9. 10. 2020
Produkcija: Ed Wynne
Dolžina albuma: 47.17 min
Zvrst: Psychadelic Rock / Space Rock
Ocena: 9.5/10
Ozric Tentacles so se v letošnjem letu vrnili še s petnajstim “post-kasetnim” studijskim albumom svoje dolgožive in predvsem slikovite kariere, ki se je pričela v prvi polovici osemdesetih. Genialni Ed Wynne – mož, ki je z Ozric Tentacles preživel vse veke, vse dobro in zlo, vse vzpone in padce, ter mož, ki je vseskozi konstanta skupine. Tudi na novem albumu »Space for the Earth«. Z njim vred sledi tudi nov album znani in na moč posebni glasbeni formuli skupine.
Nov album je bil v celoti posnet na škotskem podeželju, posejanem s hribi in dolinami. Potem ko sta se z Brandi razšla, se je Ed torej preselil iz Kolorada na Škotsko. Sredi prvinske čistosti in deviškosti matere narave, z vsem njenim bujnim zelenjem, žuborečimi gorskimi in kot kristal čistimi studenci, opojne svežine, nasičene s kisikom, je poiskal je mir. Tam stoji tudi studio ‘modrih mehurčkov’ (Blue Bubble Studios), kjer je bil posnet album. K temu dodamo prisotnost »sladkih zelenih zeli«, katerih opojnost željno vsesavajo umetnikove nosnice, in učinek vsega tega ugodja in nekakšnega novega glasbenega praznovanja je zapisan, kot pravi Ed Wynne: ‘V glasbi iz vesolja, ki je od tam poslana ljudem Zemlje, da v njej uživajo’. Wynne je o ‘lockdown’ situaciji, v kateri se je razvijal novi album, dejal, da je to odlična priložnost, ko lahko narava in planet znova dobita svoj prostor, da prideta malo k sebi in si opomoreta, za ljudi pa je situacija prav tako nadvse priročna, da se ‘resetirajo’, skušajo ponovno najti svoj izvor, poslanstvo in se povezati z nenehno rezonirajočo zdravilno frekvenco matere narave. Da je Wynne duhovni človek, ni nobenega dvoma, še manj pa nobena novost, da novi album skupine ne preseneča več. Ne preseneča več, vendar to še ne pomeni, da je z njim karkoli narobe.
Ravno nasprotno. Vse je natanko tako, kot mora biti in kot je bilo pravzaprav pričakovati. Če se za hip spogledamo s preteklim dosežkom »Technicians of the Sacred« (2015), v vsem odličnim, a kar dvojnim studijskim albumom, je občutek, da je albumu »Space for the Earth«, zavoljo krajšega igralnega časa, lažje slediti. Daje občutek, da je bolj »fokusiran« (to v primeru Ozrics Tentacles niti ne najde prave razlage) pa nekoliko manj kitarski, se pravi – ne tako izrazit v fraziranju. Blažjo pobudo prevzemajo sintetizatorji, vzorčenje, zankanje – se pravi, programsko »igračkanje. Elektronika. Briljantno. Tripoidna atmosfera, ki te pelje v nedrja transcendence – po čemer so Ozric Tentacles na miljo edinstven in unikaten bend -, ohranja vso svojo neobičajno izzivalnost, mamljivo privlačnost in hipnotičnost, če ne kar demonsko in fatalno vznemirljivost. To je znova album, v katerem lahko preprosto uživaš. Natanko to, kar je Ed povedal zgoraj! Za glavnino loopov in sintetizatorskih pregrinjal skrbita Ed in njegov sin Silas. Na bobnih ostaja glavni varuh časa Balázs Szende. Ozric Tentacles so na novem albumu uradno torej trio.
Stripey Clouds je ritmična norija, bogato prepletena z ritmičnimi podritmi in nadritmi, skokovit uvod, ki v svoji spontani nedefiniranosti pravzaprav v hipu definira vse, kar razumemo pod besedama Ozric Tentacles. Popscape je eden najbolj zabavnih trenutkov albuma. Nasploh sredinski del, ki je atraktivno začinjen z dodanimi balkanskimi motivi. Dejansko skoraj v celoti razrešen kitarskih vzvodov, obilno preraščen in prepleten s serijo raznolikih programskih vzorcev, zank zvočnih učinkov, iz česar te blago popraska po ušesu šele Edova kitarska solaža tik pred koncem skladbe. V uvodnem delu zabavajo zvoki največjega čudaštva, ki spominja tudi na kruljenje želodca, debatiranje robotov, ali Humboldt Currant, ki glede na neverjetne motivne preskoke, a hkratno medsebojno fluidnost navezovanja (tudi kar se ritmičnih preskokov tiče), gotovo prinaša eno najmočnejših kompozicij novega albuma.
Tokratna posebnost, pa tudi prednost albuma je ta, da je nekoliko nostalgično naravnan. Album »Spirals in Hyperspace« (2004) – se spominjate Gala hale 10. 11. 2004? – velja za tistega s poslednjim bojnim krikom klasičnim Ozric Tentacles v slovo, preden so ti postali »družinsko podjetje Wynne«. No, potem ko Ed in Brandi nista več skupaj, pa se je našel znova čas za skupna udejstvovanja starih glasbenih tovarišev. Tako je tista flavta v naslovni skladbi albuma v lasti pihalskega čudaštva Johna Egana, vrnil se je tudi Paul Hankin z dodatnimi tolkali pa Joie Hinton z dodatnimi sintetizatorji. Tu je še ena legenda in mož, ki je z Wynneom igral pri Ozric Tentacles še v osemdesetih letih, bobnar Nick Van Gelder. Zborovanje stare tovarišije, torej. Naslovna skladba je tista točka albuma, ki še posebej vzbuja retrozvočnosti. Vanjo je vpet tudi moment »dub« ritma, ki se pojavi ob pravem trenutku na pravem mestu.
Filozofiranje je odvečno. Znova je to tisti album, kjer bi lahko bil njegov naslov ena sama skladba. Receptura je dobro poznana in novi Ozric Tentacles album »Space for the Earth« v ničemer ne odstopa. Glasbo si težko žvižgaš med sprehodom, ker si jo je v vsem občutku spontanega formatiranja nemogoče zapomniti, a ko gre album skozi ušesa, dostavlja edinstveno in nepozabno glasbeno avanturo. V vsem novi biser, ki ga je Ed Wynne pritaknil k ostalim briljantom diskografskega opusa ene najbolj nenavadnih glasbenih skupin, kar jih je kdaj lazilo po sončni galaksiji. Lahko rečemo tudi najslajše »instrumentalno-elektronsko-progresivno-space-psihadelično-eksperimentalno-metalske-world-music-rock« zasedbe. Na, pa je bilo pravkar povedano vse in nič. »Space for the Earth« je mojstrovina, ki preprosto deluje očarljivo, neponovljivo in eklektično. Enkrat več in znova, torej. Prav v tem, da znova presune in premakne poslušalca, čeprav v artizmu ne preseneča več, je pravzaprav njena velika prednost. Poker asov, ki si ga Wynne vedno znova, tako spretno, vešče in modro priigra. Zato je tak glasbeni artizem v svojem čudaštvu in svobodoljubju toliko bolj vreden.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Stripey Clouds (6:37)
2. Blooperdome (5:34)
3. Humboldt Currant (8:58)
4. Popscape (4:51)
5. Climbing Plants (7:05)
6. Space for the Earth (7:36)
7. Harmonic Steps (6:36)
Zasedba:
Ed Wynne – kitara, programiranje, sintetizatorji
Silas Wynne – sintetizatorji
Balázs Szende – bobni
Gostje:
Joie Hinton – sintetizatorji
Nick Van Gelder – bobni
John Egan a ka “Champignon” – flavta
Paul Hankin – tolkala
Gracerooms – sintetizatorji
