Orlek: Živel Rokenrol

0 707

Založba: Klopotec
Datum izida: oktober 2019
Produkcija: Orlek & Tomaž Maras
Dolžina albuma: 41.06 min
Zvrst: rock’n’roll / punk rock / folk
Ocena: 9.0 / 10


Orlek se po desetih letih in na okroglo trideseto obletnico delovanja, vračajo s svežino in velikim kreativnim zaletom. Točneje povedano novim albumom polnim novo ustvarjenega avtorskega materiala imenovanem “Živel Rokenrol”. Dejansko. Kot namiguje naslov albuma. Da. Album deluje kot bi se bend spogledal s svojimi začetki delovanja in se vrnil v zibelko svojega spočetja, to je leto 1989. Kitara je torej “porinjena” naprej, poudarjena v zelo živi in neverjetno organski produkciji in kot povedano. Skupina znova posega po neposrednih preprostejših frazah, ki vžigajo takoj. Visko oktanska voltaža je tu. Nemara je prav vrnitev kitarista Iva Vidergarja v skupino botrovala temu, da je novi album torej ožigosan rockersko, torej bolj navito, kot se je šlo sprva nadejati.

Bil je torej skrajni čas, da se devetčlanska ekipa iz Zagorja loti kreacije novega dolgolmetražnega izdelka. Orlek ohranjajo tudi na novem albumu neupogljivo uporniško držo, ki je izrazito zveličana denimo v skladbi Kranjski Janez. Skladba razgalja družbeno kritično oster in piker jezik, z odličnim besedilom, kar je v recepturi skupine, zlasti po izkazani poeziji preteklih izdelkov, že kar pričakovana obveza. Znova oddelana z veliko odliko. Kranjski Janez je neverjetno primerna skladba za odpiranje koncertov, ker je kot kompozicija neverjetno prodorna, saj poseduje visoko dinamiko izredno visoke kompatibilne naveze med kitico in refrenom (tu kulminira vzdušje v svoj vrhunec). Poseduje epskost in direktno rušilno rock’n’roll kinetiko, ki neposredno trka na srca “samo milijon živečih” pred katerimi izginja njihova domovina in postava ter vse ostalo za kar so se skozi stoletja borili praočetje, pred očmi peščice lakomnih stremuhov in njihovih hlapčevskih dolgopetcev. Temu se kasneje na albumu pridružuje koketno rockerski blues marš s skladbo Sodn dan. Ko smo pri bluesu, tudi v kabaretnih blues prijemih Orlek ne popuščajo v plasmaju vročekrvne (v tem primeru celo erotogene) energije, kar lahko izkusite v Zame si pela blues.

Uvodna Kjer trte rastejo postavi stvari takoj na pričakovano mesto. Orlek z glavo in repom. V vsem. Predanosti kaplji rujnega ne primanjkuje na albumu. Fešta poudarja spogledovanje skupine s koreninami in pri tem tudi z zapuščino skupin, ki so Orleke navdihovale v samih začetkih kariere. Gre za izjemno posrečeno priredbo The Pogues klasike Fiesta, ki odpelje v poeziji poslušalca naravnost na alkoholno orgijo ter nedrja neskončnih zagorskih noči.

Torej. Glasbe je 41. minut in komadi delujejo navdahnjeno, sveže, pristno kar se da in kar je najpomembneje, skrajno “orlekovsko”. Bend deluje na albumu mlado, razposajeno, angažirano, željno dokazovanja, Poredoš je lahko pobalinsko nabrit (Perk&Co.), vihrav (Adijo klape), kot tudi izjemno čuten in strasten vokalist (Vzhajajoče sonce, ali v lagodno lahkotni Sončen dan). Obenem izkazuje skupina veliko zrelost v ubiranju aranžmajskih rešitev. Ne pozabimo.Ob siceršnjih predznakih punk rocka, keltskih folk melodij in napevov ter zavojih v doktrino bluesa in SKA glasbe, ki se sicer “lepijo” na skupino, so Orlek v prvi vrsti rock’n’roll orkester z močno in večkrat dominantno pihalno sekcijo ter izjemnim harmonikašem Jure Torijem, ki znova dodaja, ob markantem vokalu Poredoša, tisti zahtevani esencialni “ščepec” ki je generator unikatne edinstvenosti skupine. Bend polni ozadja zvočnih slik tudi z banjom, toplim Hammond zvokom in skladbe zvenijo detajlirano, kar pomeni da so šle skozi daljši proces nastajanja. Vrhunec kreativnosti dostavijo Orlek z Perk&Co., ki poseduje enega najbolj zapomnljivih refrenov novega albuma. Vse je torej tu. Ko primejo skupaj pihala, harmonika, prodorna ritmična kinetika in vražje Vidergarjeve kitarske fraze v eno, je ob fenomenalnem Vladu, knapovska zlitina nagovarjanja v duhu pravovernega rock ‘n’ roll šusa preprosto, hipoma prevzetna. To bi bila prva, in kar se da kratka oznaka celotnega albuma “Živel Rokenrol”. Sicer pa verjetno najbolj posrečeno povzema to oznako na enem mestu novega albuma skladba Bouncer Štefi, ki ji ne manjka lucidne šegavosti in genialnega smisla za črni humor, čemur se pridružuje že omenjena Perk&Co.

Torej. Orlek ohranjajo držo nepopustljive zvestobe temeljnim postulatom svojega izpovednega vizionarstva. Z nabrušeno oktanskim “Živel Rokenrol” se Orlek vračajo s silovitim erektivnim zamahom, na krilih novo najdene kreativne svežine in v vseh elementih svojega znanega knapovskega rock’n’roll pridiganja, pa izkazujejo veliko artistično zrelosti in modrost.

avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Kjer trte rastejo
2. Kranjski Janez
3. Fešta
4. Vzhajajoče sonce
5. Bouncer Štefi
6. Zame si pela ta blues
7. Sončen dan
8. Adijo klape
9. Sodn dan
10. Perk&Co.
11. Ko se vino več ne toči

Zasedba:
Vlado Poredoš – vokal, orglice
Jure Tori – harmonika, orgle, klavir, zbor
Mitja Tori – bas kitara, zbor
Ivo Vidergar – električna kitara, zbor
Matej Fele – električna in akustična kitara
Bojan Bergant – banjo, električna kitara, zbor
Kristjan Adamlje – saksofon, spremljevalni vokal, zbor
Lovro Ležič – trobenta, spremljevalni vokal, zbor
Ečo Matko – pozavna
Peter Jeretina – bobni, spremljevalni vokal, zbor

Sodelujoči glasbeniki:
Jan Adamek – trobenta
Miha Koritnik – bobni
Primož Podobnik – bobni


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki