Založba: Reigning Phoenix Music
Datum izida: 5. 7. 2024
Produkcija: Seeb Levermann
Dolžina albuma: 48.10 min
Zvrst: Power Metal
Ocena: 8.5/10
Orden Ogan so nemški prvaki power metala. Ko se človek ozre kam segajo korenine te skupine (sredina devetdesetih), jih med aktivnimi zasedbami lahko, glede na izdane albume, označi za najbolj legitimno vez s skupinami, ki so v devetdesetih (in že v osemdesetih) zapustile trajni pečat pri kreiranju podobe power metala. V misli vskočijo klasična dela zasedb Blind Guardian in Running Wild (za slednje se je to obdobje sklenilo do vključno albuma »Rivalry« 1998). Laskavo. No, in te vezi ne skriva niti najnovejši studijski album zasedbe Orden Ogan z naslovom »The Order of Fear«, kar dejansko v prevodu pomeni »Orden Ogan« (‘ogan’ je keltski izraz za ‘strah’). Z novim albumom vstopamo tudi v novo poglavje nesmrtnega, a z urokom prekletega anti-heroja Alisterja Valea, ki se pojavlja na naslovnicah Orden Ogan albumov.
Orden Ogan svoje formule ne spreminjajo. Tudi potem ne, ko je skupino zapustil kitarist Tobias Kersting Njegova kitara je prispevala levji delež k definiciji lika in dela prvih petih studijskih albumov skupine. Odločitev, da skupino zapusti je osupnila marsikaterega privrženca skupine (mož je skočil h Grave Digger, kar je logičen izziv za takšnega kitarista). Vendar pa je mladi Patrick Sperling več kot odlično zakril vse možne vrzeli že na albumu »Final Days« (2021). In več. Tudi na novem albumu je Sperling neverjeten v svoji solistični napiflanosti in dihjemajočih hitrostnih eskapadah. Patrick se je v tem oziru na novem albumu povsem sprostil in prestavil v še višjo prestavo.
Roke nad vsem držita tudi na novem Orden Ogan albumu budno oko in čuječno uho šefa skupine Seeba Levermanna, ki je v studiu tudi tokrat v precejšnji meri ‘one man band’. Sploh v produkcijskem oziru. Njegova produkcija je pravzaprav definirala Orden Ogan. Da so z nami Orden Ogan, je tako tudi na novem albumu hipoma prepoznavno. Vodilni vokal spretno zakrit s pastelami vokalnih harmonij, neustavljivi hitrostni marš dvojne bas boben stopalke, ki (v znameniti nemški powermetalski maniri) bolšči v spektru zvočne slike. Tu je nova serija, več kot dopadljivih, vodilnih fraz ter ‘strupeno bombastičen’ učinek skreiranega vzdušna na albumu, kar se gre zahvaliti tudi razkošju dodanih orkestracij. Že ob otvoritvenem ultra hitro-poteznem soničnem krošeju Kings Of The Underworld, so zaščitne znamke izpovednega dosjeja skupine tu.
Prav ta produkcija, dejansko hiperprodukcija, ki so jo deležni Orden Ogan albumi – od česar ne odstopa niti najnovejši, zna marsikaterega starošolskga purista in ljubitelja analognega ‘sukanja gumbov’ odbiti od skupine. Klikanja in nasnetih linij je tudi na novem albumu ogromno, prav tako pa deluje vsa reč zaradi tega pretiranega in razkošnega okraševanja ter kontrastiranja gradnikov zvoka naravnost povedano oprano in sterilno. To je treba vzeti v zakup, ker je vsa zadeva zelo spretno embalažirana kar se same zgradbe kompozicij tiče in? Da, znova bo tu na tej točki kup tistih, ki takšno produkcijo dobesedno zahtevajo in kot smo omenili, je na nek način esencialni gradnik artistične prepoznavnosti zasedbe, kar je v izrazoslovju ozke power metalske šablone danes ekstremno težko doseči.
Cel album, od glave do pete, prevzema s pravo pravcato Orden Ogan intenziteto. Bombastike je tudi na tem albumu za izvoz. V tem so Seeb in druščina pravi mojstri svoje obrti in tega jim ne more odvzeti prav nihče. Favorite iščete sami. To je definitivno. Skladbe so prežete s teatralnim drama efektom, ki zgrabi s himnično zastavljeno refrensko spevnostjo hipoma. Pompoznost je drugo ime za Orden Ogan. The Order Of Fear, Moon Fire, My Worst Enemy. Conquest, Prince Of Sorrow, ali sklepna mini suita, več kot osem minutna The Long Darkness. Vse te himne kradejo z lahkoto druga drugi pozornost. In mimogrede, v hipu sem naštel polovico točk celega albuma. Kaj bo šele, ko bodo detonirale na koncertnih odrih? Skratka, Orden Ogan ostajajo natanko tam, kjer želijo njihovi privrženci in s tako pompoznim albumom, bodo svojo bazo privržencev, kvečjemu dodatno razširili.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Kings Of The Underworld
2. The Order Of Fear
3. Moon Fire
4. Conquest
5. Blind Man
6. Prince Of Sorrow
7. Dread Lord
8. My Worst Enemy
9. Anthem To The Darkside
10. The Journey Thus Far
11. The Long Darkness
Zasedba:
Sebastian “Seeb” Levermann – vokal
Niels Löffler – kitara
Patrick Sperling – kitara
Steven Wussow – bas kitara
Dirk Meyer-Berhorn – bobni
