Datum izida: 27.09.2019
Založba: Nuclear Blast
Producent: Mikael Åkerfeldt in Dave Stewart
Dolžina: 67:49
Zvrst: progressive rock/progressive metal
Ocena: 9.5
»In Cauda Venenum«, kar po latinsko pomeni ‘strup v repu’, je najnovejši dosežek imenitnih švedskih progresivcev Opeth, ki so pod vodstvom neukrotljivega poglavarja, kitarista in pevca Mikaela Åkerfeldta, svoje dolgoletne metalske privžence po letu 2011 ‘prisili’, da so se morali navaditi na njihovo postopno glasbeno metamorfozo iz progresivnega death metala v progresivni rock in čedalje večji eksperimentalizem, čeprav njihova večinoma temačna in melanholična esenca ostaja ista. Po imenitnem predhodniku »Sorceress« (2016) je Mikael napovedal, da bo »In Clauda Venenum« ki je izšel v dveh jezikovnih verzijah, angleški ter švedski, spet nekoliko trši dosežek kar pa še zdaleč ne pomeni, da bo s tem manj eksperimentalen; občasni flavtistični aranžmaji in zborovski napevi v slogu gregorijanskega korala predstavljajo določeno mero zvočne osvežitve, medtem ko je tudi akustičnih sekcij v izobilju.
»In Clauda Venum« je torej prvi Opeth dosežek, kateremu se lahko prisluhne tudi v njihovem domačem jeziku. Razlike med obema jezikovnima verzijama kar se same glasbe tiče po pričakovanju ni. Mikaelova mračnjaška besedila v švedščini izpadejo presenetljivo dobro in po mnenju številnih Opeth privržencev švedska verzija zveni še celo bolj zanimivo, saj s svojo enigmatičnostjo za vse tiste, ki ne razumejo tega skandinavskega jezika, še izboljša skrivnostno in mračno atmosfero tega albuma. Nekaj k temu gotovo pripomore Mikaelovo imenitno, čisto petje, ki vnovič ne vsebuje nobenih ‘grčanj’ iz prog death metal preteklosti kar sicer številni dolgoletni privrženci močno pogrešajo.
Åkerfeldtove napovedi o nekoliko bolj ‘glasnemu’, metalskem pristopu so se uresničile o čemer se lahko prepričamo že med poslušanjem izvrstne skladbe »Dignity«, ki nasledi temačno uvodno stvaritev »Garden of Earthly Delights«. Slednja na račun fatalistično zvenečih elementov gregorijanskega korala zveni kot zvočna podoba Dantejevega potovanja po peklu. Vsi zvočni elementi, ki so odlikovali pretekle tri Opeth albume so na »Dignity« združeni v idealno celoto.
Še bolj brezkompromisno izpade »Heart in Hand«, ki je nabit s številnimi temačno-epskimi trenutki in je eno izmed mnogih del na albumu, ki vsebuje kompleksno inštrumentalno sekcijo, udarne in mirne dele (nenadna akustična sekcija zelo dobro popestri celotno atmosfero) ter stopnjevanje napetega vzdušja. »Next of Kin« je ravno tako zabeljen s številnimi nepričakovanimi časovnimi prehodi in zanimivimi inštrumentalnimi sekcijami, medtem ko Mikaelov dramatični vokal nadvse učinkovito povezuje apokaliptično vzdušje.
»Lovelorn Crime« v uvodnem delu zveni kot melanholična, dokaj nedolžna klavirska balada dokler sčasoma ne začne naraščati epska, mogočna atmosfera, kar so Opeth že od nekdaj obvladali. Eksperimentalno naravnani »Charlatan« vsebuje številne obskurne efekte in dokaj izvirne kitarske pasaže, medtem ko Mikaelov vokal uspešno stopnjuje klavstrofobično in turobno atmosfero. V zaključnem delu nepričakovano, a posrečeno vpade gregorijanski koral. »Universal Truth«, katerega zaznamujejo predvsem mogočna večglasja in epske kitarske pasaže, se odpre z neobičajno pozitivistično atmosfero, ki pa seveda ne traja dolgo. Nekateri ritmični preskoki v srednjem delu vsebujejo rahel orientalski pridih s čimer še naraste prevladujoča mistična atmosfera.
S srhljivim, hladnim vzdušjem prežeti »The Garroter« že z naslovom skladbe, ki se nanaša na uporabnika inkvizicijske mučilne naprave, napove, da bo šlo za izrazito mračno kompozicijo, ki navduši z vmesnimi flavtističnimi pasažami, orkestralnimi aranžmaji in Mikaelovim odličnim petjem. Kamelonski obarvani »Continuum« vsebuje nekatere elemente starošolskega progresivnega rocka, medtem ko kaotična kitarska solaža dobro pripomore k stopnjevanju dramatične atmosfere vse do izredno lepega, eteričnega, simfonično obarvanega zaključnega dela. Zaključna umetnina, »All Things Will Pass«, se odpre z zloveščim uvodom in se počasi prebija skozi temačne ambientalne prehode, vse do epskega zaključka s čudovitimi harmonijami; težko bi si bilo mogoče zamisliti boljši finale tega albuma.
Opeth so vnovič ustvarili mojstrovino številnih presežkov, tako na skladateljskem, liričnem kot ambientalnem področju in to v dveh različnih jezikih. Vse to za poznavalce lika in dela Mikaela Åkerfeldta in njegove glasbene tovarišije, ki so nas vnovič prepričali, da še niso končali svoje zvočne evolucije in iskanja novih, prej še neodkritih eksperimentalnih poti, ni nobeno posebno presenečenje. »In Clauda Venenum« je do zdaj nedvomno najzrelejši dosežek njihovega progresivnorockovskega obdobja ter eden najboljših v karieri. Za njegovo stvaritev Opeth niso potrebovali večjega števila gostujočih glasbenikov. Izjema je bil kultni klaviaturist canterburyske scene Dave Stewart (Uriel, Egg, Khan, Hatfield and the North, National Health, Bruford), ki je pomagal pri gradnji godalnih aranžmajev ter produkciji.
Avtor: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Garden Of Earthly Delights (3:29)
2. Dignity (6:37)
3. Heart In Hand (8:30)
4. Next Of Kin (7:10)
5. Lovelorn Crime (6:34)
6. Charlatan (5:29)
7. Universal Truth (7:22)
8. The Garroter (6:44)
9. Continuum (7:23)
10. All Things Will Pass (8:31)
Opeth:
Mikael Åkerfeldt – glavni in spremljevalni vokal, akustična in električna kitara, producent
Fredrik Åkesson – glavna in ritem kitara
Joakim Svalberg klaviature, sprempljevalni vokal
Martín Méndez – bas kitara
Martin Axenrot – bobni, tolkala
Gostujoči glasbenik:
Dave Stewart – godalni aranžer in producent
