Lokacija: Trst / Dom pristaniških delavcev (Teatro Miela) / Italija
kdaj: 02.12.2015
Geoff Tate je na mednarodnem rockovsko metalskem prizorišču več kot znano ime. Nekdanje prvo grlo znamenitih Seattleskih art/ heavy metalcev Queensryche, se je po odhodu iz skupine hitro postavil na svoje noge. Po razsodbi sodišča mu je pripadla pravica do uporabe imena Operation:Mindcrime (gre za naziv enega izmed Queensryche albumov in enega najimpresivnejših albumov celotne ere heavy metala) prav tako pa pravica, da lahko izvaja celoten album Operation: Mindcrime na koncertih v živo.
Ker pa je Tate ustvarjalen mož, ustvarja seveda tudi povsem novo avtorsko glasbo. Tako je v letošnjem letu posnel in izdal prvi album njegove nove formacije imenovane Operation:Mindcrime z naslovom »The Key«. Gre za konceptualiziran izdelek, pravzaprav trilogijo, »The Key« pa je prvi del celotne zgodbe. Temu albumu bosta sledila namreč še dva.
Soliden obisk v znamenitem Domu pristaniških delavcev v Trstu. Lahko bi bilo več ljudi, a nič zato. Pred nastopom Operation:Mindcrime so ogrevali prisotne britanski metalci I.C.O.N. Bend z izjemo generičnega šundra ni sproduciral posebne glasbene zanimivosti. Skupino, ki je do turneje z Operation: Mindcrime delila odre z uveljavljenimi imeni, kot med drugim Blaze Bayley, Furyon, Conquest of Steel, Diamond Head, Voodoo Six, Witchfynde, Logan, Jaguar in Zico Chain, sestavljajo Mark Sagar (vokal), Scott Knowles (kitara), Reece Bevan (bas kitara) in Larry Peterson (bobni). Kvartet je dobil slabo uro časa za predstavitev avtorskega materiala prvih dveh albumov, prednost med njima je imel seveda novi, to je »The Blacklist«, ki je izšel v letošnjem juniju. Bend izhaja iz tradicionalnih vrednot heavy metala, čutijo se vplivi Black Sabbath in celo rock’n’roll umazanije (Motörhead). Sicer pa I.C.O.N. resneje ne »ugriznejo«. Hitro pozabljiv nastop.
Skoraj ob pol enajsti uri zvečer je na oder končno stopil Geoff Tate s svojo novo skupino, ki jo poleg Geoffa zastopajo še: Kelly Gray (kitara, ex-Queensryche), Scott Moughton (kitara) , Randy Gane (klaviature), John Moyer (Disturbed, bas kitara) in prava legenda hard rocka Simon Wright (bobni), ki je igral med drugim tudi za AC/DC, DIO, UFO, Rhino Buckett,…
Zanimanje je v prvi vrsti letelo na Geoffa in njegovo vokalno formo. Po uvodu je bila prva priložnost, da to preverimo skladba Revolution Calling. In da. Začetek ni bil ravno obetaven. Tateu je ponekod primanjkovalo deblih pol tona višine, ponekod je po pričakovanju prilagajal linijo melodij. Zadeva se ni mnogo popravila v nadaljevanju, ko je sledila skladba Operation: Mindcrime. »Bo sploh zvozil koncert?«, sej je panično glasilo moje vprašanje. No potem pa se je zadeva naglo izboljšala. Celo šokantno izboljšala. Preostanek, ne le albuma »Operation: Mindcrime«, pač pa kar celotnega koncerta, je Geoff Tate odpel na odličnem, zahtevano izvedbenem nivoju. Tudi bend je zelo lepo približal izvedbo izvirnikom klasičnega Queensryche zvoka. Kelly Gray je pri tem po pričakovanju skrbel za večino solaž in harmoničnih okraskov na kitari ter nasploh za večino zahtevnejših kitarskih delov.
Že sama koncertna izvedba artistično tako močno izpovednega albuma, kot je Opration: Mindcrime kreira svojevrstno atmosfero in izkustvo, ob obnorelem italijanskem občinstvu, pa so bile emocije toliko bolj magnificirane. Intenziteta občutij, ki je prevevala izvedbo, je bila zelo močna. Človek pomisli ob tem: »Kaj vraga so šli sploh Queensryche in Tate narazen? Mož ima vokal, ima izjemno karizmo, vse bi bilo dobro (in potem pride tisti), če,…« Kakorkoli. Tudi album »The Key« je zelo, zelo dober. Po pričakovanju je bend po zaključku izvedbe točk albuma »Operation Midncrime« zavil na album The Key in zaigral udarno in visoko melodično Re-Inventing the Future (mojstrsko »spreobrnjena« Queensryche skladba I Don’t Believe In Love), ki ji je sledila mračna The Stranger ter za njo Burn. Regularni del koncerta sta sklenili še dve Queensryche klasiki in sicer Damaged (»Promised Land«, 1994) ter »The Warning« klasika Take Hold On The Flame. Bend je na čelu s karizmatičnim Geoffom oddelal stvari na visoko kakovostnem nivoju, povsem suvereno in brez slehernih težav oziroma kiksev. V zvočnem miksu so bile skozi koncert slabše slišne le klaviature, na začetku je bil bas nekoliko preglasen, sicer pa razmere, kar se tiče zgrajene zvočne slike, več kot na zglednem nivoju.
Geoff Tate je po vrnitvi na oder vzel več časa ter pripravil publiko na izvedbo ene najbolj znamenitih balad v eri rocka, ki je pomagal skupini Queensryche do velikega komercialnega uspeha. Niti ni potrebno posebej ugibati. Silent Lucidity. Tudi preostanek obveznega dodatka je pripadel albumu »Empire« (1990) iz izvedbami The Thin Line, Jet City Woman in Empire.
Nastop se je sklenil v uri in tričetrt minut. Tate in Moyer sta hitro prispela do pulta z uradnimi spominki po koncertu in se rokovala s feni, delila avtograme in se slikala z njimi. Koncert zasedbe Operation: Mindcrime je več kot odlična izkušnja, nasploh obveza za vse ljubitelje klasičnih Queensryche, saj izvajajo Operation: Mindcrime pretežno v repertoarju prav glasbo zasedbe Queensryche. In za povrhu ohranja Tate tudi na zrela leta izvrstno vokalno formo.
avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije; Dani “Lawless”
Setlista:
1. I Remember Now
2. Anarchy-X
3. Revolution Calling
3. Operation: Mindcrime
5. Speak
6. Spreading The Disease
7. The Mission
8. Suite Sister Mary
9. The Needle Lies
10. Electric Requiem
11. Breaking The Silence
12. I Don’t Believe In Love
13. Waiting For 22
14. My Empty Room
15. Eyes Of A Stranger
16. Re-Inventing the Future
17. The Stranger
18. Burn
19. Damaged
20. Take Hold On the Flame
—dodatek—
21. Silent Lucidity
22. The Thin Line
23. Jet City Woman
24. Empire
