Lokacija: Ljubljana / CUK Kino Šiška / Slovenija
Datum: torek, 12.11.2019
Ob koncertni najavi, da bosta Ljubljano obiskali zasedbi P.O.D. in Alien Ant Farm, si je marsikdo mislil, da kako te skupine sploh še obstajajo. Gre namreč za alternativno rock in nu metal sceno, ki je cvetela na prelomu stoletja, nato pa je veliko skupin razpadlo, scena pa zaradi samega pomanjkanja inovativnosti ni prišla več v ospredje, ko se je z novimi žanri scena precej spremenila. Pa tudi načini promocije so bili drugačni, ki pa se jih nu metal skupine niso takoj poslužile. Kljub vsemu so P.O.D. in Alien Ant Farm obstali. Slednji so bili z albumi malo manj ažurni, zato tudi temu primerno niso bili v ospredju.
Obe kultni skupini nekega obdobja nista več dobili takšne popularnosti kot v časih, kot so na MTV vrteli videospote. Najava turneje, ki se je ustavila tudi v Sloveniji, je bila verjetno za marsikoga kar prijetno presenečenje. Težko si je bilo predstavljati, koliko lahko te skupine napolnijo dvorano Kino Šiške, a več kot soliden obisk je veliko obetal od koncerta.
Prvi so na oder stopili Dead Girls Academy, ki sicer niso dajali nekega občutka nostalgije. Precej mlada skupina je delovala na odru kot srednješolska skupina, ki si je za vzor vzela Falling in Reverse, Motionless in White in malo tudi Bring Me The Horizon. S samo glasbo niso plavali v težkih vodah, predvsem so dajali v ospredje elemente post-hardcora, emocora, alternativnega rocka in nenazadnje tudi glam rocka. Pri slednjemu je treba omeniti, da je skupina odigrala še priredbo Motley Crue, Girls, Girls, Girls. Skupina ima za seboj le prvenec Alchemy, a z repertoarjem so prepričali le peščico. Poleg tega sama glasba s pretiranim poudarkom na refrenih ni ravno dala občutka, da bo kaj več kot le povprečje iz tega. Ali pa imamo opravka z novo glam rock senzacijo, a vendar čas še ni primeren za ta revitalizem.
Pri Alien Ant Farm se je pokazala precej drugačna slika. Skupina je prepoznavnost dobila leta 2001, ko se je izstrelila na sceno z Michael Jacskon priredbo Smooth Criminal, katero je verjetno marsikdo čakal tudi na koncertu. Pravzaprav so mnogi spoznali AAF ravno zaradi te skladbe. Skupina je sicer skušala kasneje prepričati še z avtorskimi skladbami, ki so bile vsekakor poslušljive, a nikakor niso tako izstopale kot omenjena priredba.
S svojim repertoarjem so se AAF osredotočili na album Anthology, nekaj pa je bilo zaigranega tudi z albumov Truant (2003) in Up in the Attic (2006). Sama forma skupine je zadovoljiva. Z leti so prišli tudi dodatni kilogrami, a same energije ni primanjkovalo. Vokal Drydena Mitchella je bil presenetljivo ohranjen. Mitchell je občinstvo spomnil tudi na zlate čase MTV-ja, ko se je tam predvajala glasba, s čimer je tudi napovedal skladbo These Days. Spomnil je tudi na čase računalniških igric, ko je skupina prispevala skladbo Wish za igro Tony Hawk’s Pro Skater. Občutek nostalgije je bil nedvomno prisoten. Skladbo Attitude so Alien Ant Farm posvetili preminulemu Chesterju Benningtonu. Alien Ant Farm so se poslovili logično s Smooth Criminal, kar je bil vrhunec njihovega nastopa.
Sledili so P.O.D., ki so svoj največji uspeh doživljali nekje med leti 2001 in 2006, ko je skupina izdala najbolj uspešne albume, kot so Satellite, P.O.D. in Testify. Slednji je pravzaprav predstavljal padec popularnosti, zato ga skupina tudi tokrat ni dajala v ospredje. Je pa zato toliko bolj v ospredju bil album Satellite in P.O.D. Skupina je pričela z novejšo skladbo Listening for the Silence, a po njej se je publika že prvič razveselila, ko sta bili odigrani skladbi Set It Off in Boom. Za tem se je skupina usmerila na bolj novejše skladbe, kar je tudi spoštovanja vredno, ker ni bilo »šlepanja« na staro slavo.
EMŠO skupini še ne povzroča težav. Ne gre več za mladostnike, vendar na odru premorejo dovolj energije, da so prepričali publiko, da še niso za odpis. Poleg tega je skupina več kot solidno uigrana, pohvali pa se lahko z izrazitim groovom. Stilsko se P.O.D. tudi danes držijo nu metala in rap metala. Podobnosti s Korn, Limp Bizkit ali Papa Roach so še vedno prisotne, le da so P.O.D. bolj pozitivno naravnani, obenem še vedno družbeno kritični.
Eden izmed vrhunec večera je bila vsekakor skladba Youth of the Nation, pri katerem je publika glasno prepevala refren. Po nekaj novejših skladbah pa so P.O.D. odigrali še Will You s samonaslovljenega albuma. Gre še za eno hit skladbo, a najboljše so seveda pustili za konec. Skladba Alive je odmevala po celi dvorani. Konec koncev je ravno ta skladba izstrelila skupino v komercialne vode. Z Alive sicer ni bilo konec, a šlo je vsekakor za vrhunec. Skladba Satellite je sicer tudi obvezna v repertoarju, medtem ko zaključna On Fire ni ravno najboljša izbira. Kar je bolj zmotilo, da je skupina ponudila le okoli eno uro in petnajst minut repertoarja. Glede na obsežno diskografijo si je bilo več za obetat, a MTV hiti pa so bili le odigrani.
Skratka, na deževni torek se je s koncertom P.O.D. in Alien Ant Farm zgodil koncert, katerega ni nihče pričakoval po tem, ko so se trendi spremenili, nu metal pa odšel v pozabo. Občutek nostalgije je bil tokrat izredno prisoten.
avtor: Primož Novak
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setliste:
P.O.D.:
1. Listening for the Silence
2. Set It Off
3. Boom
4. Rock the Party (Off the Hook)
5. Panic Attack
6. Soundboy Killa
7. Rockin’ With the Best
8. Always Southern California
9. Circles
10. Youth of the Nation
11. Murdered Love
12. Lost in Forever
13. Southtown
14. Will You
15. Without Jah, Nothin’
16. Alive
17. Satellite
18. On Fire
ALIEN ANT FARM:
1. Courage
2. Bad Morning
3. Forgive & Forget
4. Movies
5. Wish
6. These Days
7. Never Meant
8. Attitude
9. What I Feel Is Mine
10. Sticks and Stones
11. Goodbye
12. Smooth Criminal
DEAD GIRLS ACADEMY:
1. This Is War
2. Forever
3. Too Late
4. No Way Out
5. Everything
6. Cannibal
7. Girls, Girls, Girls
9. I’ll Find A Way
