Založba: Celinka Records
Leto izida: 2015
Produkcija: Nula Kelvina
Dolžina albuma: 38:12
Ocena: 8.5 / 10
Nula Kelvina že od leta 2011, ko je izšel njihov prvenec »Možgani na paši«, navdušujejo s svojo pojavo in edinstveno glasbeno karizmo. Gre za skupino, ki s svojo poezijo in melodijo trezni in drami poljubnega glasbenega konzumenta. Odsev izrednega intelekta njenih glasnikov. S svojim opusom so Nula Kelvina vselej vznemirjali, dražili ter provocirali. V pravem odmerku. Zdravo in prizemljeno. Njihovo odrsko igro je od nekdaj spremljal element teatra s katerim so bogatili svojo odrsko scenografijo ter ob tem na odrih polnokrvno zabavali publiko.
Novi album pa naj bi pravzaprav v svoji izvedbi na odru v celoti poosebljal odrski teater. Vrste gledališko predstavo. Album nosi namreč vseskozi jasno rdečo nit izpovedi, ki se opira na dva svetova. Ta dva sta v nenehni vojni. Moški in ženski. Razmerja med njima niso nikdar idealna. Še dobro da niso, sicer bi bila dolgočasna. Marko Boh, kot glavni pogonski motor in idejni vizionar glasbene usmeritve zasedbe Nula Kelvina, je to pot vzel poln zalet in z največjim apetitom naskočil moško ženska razmerja v različnih, ali mnogoterih dejanjih, ki jih prinaša pač poljuben dogodek ljubezenskega vsakdanjika med dvema. Govorimo torej o heteroseksualnih ljubezenskih razmerjih. Če ravno da si delujejo danes vse boj staromodno, a k sreči ne tudi preživeto. Boh dodaja v svoji poeziji vseskozi tisto blago pikrost, blago grenčico, vseskozi blago kali misel na idealno ljubezensko razmerje, obenem pa v soju mojstrskega igranja z besedami, znova občuje na moč lucidno in sarkastično. Zato je album »Levak na Luni« vseskozi na moč zabaven. Kot sta bila pretekla dva izdelka skupine.
Da bi album vžigal, tako na odru, kot v studiu čim bolj pristno, odzvanjal avtentično podoživeto in ustvarjal občutja navidezne resničnosti, kose v živo stapljaš z njim, je skupina povabila k sodelovanju pevko zasedbe Pliš Aleksandro Ilijevski. Večino skladba albuma zastopajo moško ženski duet Marka in Aleksandre, medtem ko so nekatere skladbe v celoti odpete le s po enim vodilnim vokalom (moškim ali ženskim). Skladba Nisva še vrgla je pravzaprav preoblečena in ponovno adaptirana verzija skladbe Nisem še vrgel s prvenca »Možgani na paši«, nekaj podobnega pa je doletelo na novem albumu tudi samo naslovno skladbo prvenca. Predstavitveni singel Maškerada je skladba, ki je na albumu zaigrana dvakrat na albumu. Reč ne bi imela prav nobenega smisla, v kolikor ne bi med obema verzijama vladal velik in jasen žanrski razkorak oziroma izvedbeni odklon. V prvi verziji, ki jo poje v celoti Marko Boh (Maškerada), gre za vokalno ekspresijo petelinjega mačizma, v drugi (Mam te rada), ki je zapeljana v formi kabaretnega šansona, pa pristopi Aleksandra milo in nežno.
Album se odpre, kot se je končal Drenov grič. Z enakim tonom, ki pa se skozi manipulacijo v uvodu Drenov Grič – Luna polagoma piskavo dviguje in pričara pravzaprav polet na Luno (naravnost iz Drenovega Griča). Lucidni uvod se prelije v naslovno skladbo Levak na Luni. Izpoved pooseblja že sama naslovnica albuma, kot tudi besedilo, ki na albumu pravzaprav edino odstopa od rdeče niti moško ženskih razmerij, čemur ne ubeži povsem niti zaključna Življenje diši. Levak je v tem oziru posameznik, ki se podreja življenju, kot ga diktira 1% svetovnih konspiratojev ter brezmejnih bogatunov. Je vseskozi tlačen in upogljiv. In takšna je pravzaprav večina. Smo pač levaki. In smo tiho. Priznajmo si. Levak na Luni pa je tisti levak, ki je pobegnil od tega norega Zemeljskega suženjstva in je na Luni končno našel svoj mir. V glasbenem oziru delujejo Nula Kelvina, kot izjemna formacija. Izvedba materiala je odlična, interpretacija Markove poezije se optimalno iskri, tudi s pomočjo izredno lepega in čutnega vokala Aleksandre Ilijevski. Duet funkcionira silno privlačno v kompatibilnem kontrastu, ki ga razvija na točkah. V tem oziru delujeta Marko in Aleksandra dejansko kot dva stara zakonca, kar je tudi namen magnifikacije enega izmed občutkov, ki ga mora poroditi sporočilna nit tega albuma. In bend je v tem uspel. Vsekakor ne gre prezreti tudi nove odlične kitarske igre Gašperja Kržmanca, ki se razmahne v srednjih( med –eight) instrumentalnih pasažah z izredno iskrivostjo. To je s plasmajem pravega razmerja tonov oziroma njihove razporeditve znotrak krajših a sočno slikovitih solaž, kar všečno zaniha razvoj razpoloženjskih stanj ter posledično vzdržuje dinamični razvoj dogodkov skladbah na visokem nivoju.
V glasbenem oziru dolgujejo Nula Kelvin mnogo zahval za svoj navdih liku in delu zasedbe The Beatles. Bend dodaja v svoj glasbeni ekspoze tudi elemente bluesa, rock’n’ rolla, kabaretnega šansona in reggae glasb (novo adaptirana verzija skladbe Možgani na paši). Godba pa je v prvi vrsti podrejena visoki muzikalični vrednosti,a z rustikalno konotacijo. Od tod vzporednica z The Beatles. Točke so kompaktne, hitro nalezljive in zato je to album, katerega točke bi lahko mirne duše zapolnjevale frekvence radijskih valov, če pa bi bili novi časi pravi kreativnosti v glasbeni umetnosti resnično naklonjeni, pa bi tovrstna glasba polagoma zasukala podobo slovenskih glasbenih lestvic in polagoma postopno pozdravila tudi obubožano podobo slovenskega glasbenega mainstreama, kjer so sprejemniki poslušalca navadno obstreljevani s popolnimi glasbenimi smetmi.
Skratka. »Levak na Luni« je nov odličen glasbeni dosežek, ki neizmerno zabava, obenem pa skozi iskrivo in lucidno besedo Marka Boha tudi presune in predrami poslušalca. Je tudi velika napoved popolnega teater ekscesa, ki nas čaka na prihodnjih srečanjih z Nula Kelvina, ko bodo na odru interpretirali celotni album! Če je predhodnik “Drenov Grič” definiral slogovni temelj glasbe Nula Kelvina, potem naslednik “Levak na Luni” utrjuje to slogovno usmeritev slikovite avtorske karizme in artistične samoniklosti.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10
Seznam skladb:
1. Drenov Grič – Luna
2. Levak na Luni
3. Maškerada
4. Vse odvečne besede
5. Kako si?
6. Kako naj ti povem?
7. Nisva še vrgla
8. Prebudiva se v sanje
9. Le zaspi zaspi
10. Možgani na paši
11. Življenje diši
12. Mam te rada
Zasedba:
Aleksandra Ilijevski – vokal
Marko Boh – vokal, klaviature
Gašper Kržmanc – kitara, spremljevalni vokal
Klemen Kotar – bas kitara, saksofon, spremljevalni vokal
Miha Kržmanc – bobni, tolkala
