Založba: Celinka Records
Datum izdaje: 25.01.2013
Produkcija: Gašper Kržmanc
Dolžina albuma: 45:32
Zvrst: Alternative Rock / Jazz / Pop
Nula Kelvina so začeli žgati! Žgejo! Presenetljivo glede na kabaretno swingersko zibanje prvenca »Možgani na paši«. V vmesnem obdobju čakanja na novi album, ki se je sunkovito obrnilo, je Gašper Kržmanc postal polnokrvni član skupine in vzel poln kitarski zalet, navil torej svoj Telecaster. Nula Kelvina so po novem torej prerasli v kvartet, pa čeprav je Kržmanc že prej pomagal skupini na odru, ko je šlo za koncertne nastope. Da si je kitara izborila pomembno mesto v novi zvočni podobi Nula Kelvina vam bo najkasneje jasno takoj, ko pokaže cagar »22.10« (četrti komad albuma).
45. minut glasbe albuma »Drenov Grič« ponuja nadaljevanje zgodbe s prejšnjega albuma in poglabljanje glasbeno izrazne definiranosti albuma »Možgani na paši«, pravzaprav lahko trdimo, da je Drenov Grič izrazno še bolj razgiban in barvit album, ko ga primerjaš z bolj »previdnim« prvencem. Že sam uvod »Prisluhni« je napoved, da je skupina to pot zakuhala nekaj novega, drugačnega. Gre za prijeten sanjav blagodejno učinkujoč (prav v tem je njegov namen) preludij, ki pripravi poslušalca na pričetek zgodbe o Drenovem Griču. Ta uvod bi bil brez težav lahko združen v eno s skladbo »Kako naj te pogrešam«, napeto Rhytm N’ Blues dramo stare šole, kjer se stvari hipoma na albumu postavijo na svoje mesto. Tu je karizmatični Marko Boh z odličnim stopnjevanjem drame iz kitice v refrenski krešendo in kot že rečeno, kitara trdo drži strukturo instrumentalne krajine ki gradi kuliso Bohovemu vokalu. Da. Nula Kelvina so rockovsko obtežili »Drenov Grič.
Lucidno sarkastična plat skupine polno zažari v skladbi »Dan zvezde«, prodorno pronicljiv, a prefinjeno plasiran bič Bohove poezije v polnem razcvetu torej! Cinizem je odločno pritrjen na album in pravzaprav je obračanje situacije na absolutni štos element, ki vleče glasbo Nula Kelvina gor, nad vodno gladino, saj sama po sebi ne prinaša posebne oziroma samonikle artistične izzivalnosti. V korelaciji z obče zafrkljivim obračanjem besed v zloge, ki spravljajo poslušalca vseskozi v dobro voljo, obenem ne skrenejo s tirnic plasiranja resnice, ki nas žuli v vsakdanu. Kot rečeno »Dan zvezde« je ena najbolj posrečenih kompozicij v tem oziru, poleg tega pa zleze hipoma v uho, kandidat za drugi singel albuma! A je to kašelj mačje vrste proti burleski »Danes«. Z reggae ritmom obteženi vrtiljak, kjer ne uideš vzporednicam balkanskega robantenja po oštarijah. In zgodba? Ko ti ženska »stopi do konca na živec« ni mnogo oddaljena od Hendrixove Hey Joe, ki terja nakup puške. Žensko moških vojn ne zmanjka na albumu. Tudi v finalizaciji albuma, ko se zvrstita najprej »Na Golici (pod goro)« s pretkano vgradnjo okrasne fraze povzete v duhu melosa slovenske frajtonarice v nedrju power blues rock ogrodja, kot tudi za njo »Kje so roke« – ta razlaga doktrino otipavanja deklet.
Ker se glasba že od nekdaj suka v soju kabaretne zgoščine bluesa, prinaša čvrsto temeljenje akordnih prijemov kitare razvoj dogodkov v še bolj udarni luči, dinamične živahnosti. Možje ne skrivajo tudi koeficienta sladke perverzije v svojih zgodbah. Tak je nesramni mehko zibajoči, a zbadljivi bluesy valcer »Med s trebuha«, poezije ni treba analizirati. »Moje poreklo« zahteva že nalepko »parental advisory« – perfektno stopnjevani strogo organsko naravnani blues-jazzovsko swingerski utripač, kjer solze smeha ob pronicljivi izpovednosti verzov ne izostajajo.
O kitari novih Nula Kelvina je bilo do tega sestavka kar nekaj že povedanega. No v skladbi »Včeraj« pa prvikrat v karieri skupine kitarska fraza stopa v prvi plan aranžiranja. Ljubitelji trdosučnih hard rockerskih struktur že strižete z ušesi, kajneda? Še en vrhunec hedonistične povesti najbolj hladne skupine na svetu torej. Izbran za prvi singel albuma. Povsem upravičeno, saj gre za eno najbolj posrečeno aranžiranih kompozicij, ki jo bo izdatno ljubilo radijsko valovje.
In vendar vsa ta preklemano okusna premetenka, ki združuje v sočno glasbeno povest na poseben način žanre bluesa, jazza, po novem bolj občutno tudi rocka, nosi prepoznavno slovensko etiketo. V ozadju nosi občutja melanholije, mračnosti, črnine – pač slovenski štos humorja, ki postavlja junaka v goriščnico tragičnega konca. »Drenov Grič« ni le zadržal glasbene definiranosti skupine, kot so jo Nula Kelvina predstavili s prvencem, pač pa to zgodbo poglablja in razširja. Lucidne zbadljivosti mu ne zmanjka, skupina pa dokazuje, da v iskrivo prodornih metaforah ne zmore izgubiti rdeče niti, kar tudi ostaja najbolj privlačen element glasbenih iztočnic Nula Kelvina.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10
Seznam skladb:
1. Prisluhni
2. Kako naj te pogrešam
3. Dan zvezde
4. 22.10
5. Med s trebuha
6. Včeraj
7. Danes
8. Moje poreklo
9. Sanje
10. Na Golici (pod goro)
11. Kje so roke
12. Komad za nafilat plato
Zasedba:
Marko Boh – vokal, klaviature,
Gašper Kržmanc – kitara, spremljevalni vokal
Klemen Kotar – bas kitara, saksofon, klarinet, ropotulje, spremljevalni vokal
Jure Rozman – bobni
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Janez Dovč – harmonika
Katja Varderber – vokal
