Novembrski death/doom metal napad!

Lokacija: Ljubljana / Orto bar / Slovenija
Datum: petek, 08.11.2019

Doom metal je pisan na kožo turobnemu vremenu, zato bi težje našli trenutni vremenski podobi Ljubljane bolj ustrezen turnejski paket, kot tega, ki je pretekli petek obiskal Orto bar. Na deževni petkov zvečer je lepo napolnjen Orto tako pričakal trojico, ki ima rada počasnejše ritme – Oceanwake, October Tide in Swallow the Sun.

Tokratni prvi predvozači, Oceanwake, so bili čist neznanka, a se je že po prvih odigranih tonih dalo brez večjih težav uganiti, da gre za rojake nosilcev turneje. Peterka namreč prihaja iz mesteca Luvia, ki leži na zahodni obali Finske in igrajo točno to, kar gre od Fincev pričakovati – melodično zmes death in doom metala, ki je zakrita s težko zaveso tipične finske melanholije. Finci so se na svojem premiernem nastopu v Sloveniji osredotočili predvsem na sveži studijski album Lights Flashing In Mute Scenery, svoj delo opravili povsem suvereno, a hkrati zveneli precej generično in ponudili, kar v boljši obliki poznamo od številnih drugih finskih bendov – menjavo čistih in grobih vokalov ter brutalne agresije in trenutkov popolnega (ob)(brez)upa z otožnimi in melanholičnimi deli.

Težje pričakovani so bili, vsaj glede na odziv publike edini švedski predstavniki večera, October Tide, ki so leto že prepričali na Metaldays 2019, kjer so nastopili prvega dne festivala in dali lekcijo kvalitetnega death/doom metala. Tudi tokrat ni bilo nič drugače le, da so October Tide v intimnejši atmosferi prišli še do večjega izraza. Bend, ki ga sestavljajo izkušeni mački švedske scene, saj je med njihovim rezimejem moč najti imena kot so Katatonia, Dellamorte, Centinex in Demonical (za slednje je vokalist Alexander Högbom posnel zelo dobro aktualno ploščo Chaos Manifesto). Navedena imena dajo vedeti, da so Švedi podkovani predvsem v death metalu, ki pa ga znajo v October Tide tudi konkretno upočasniti in ubiti s počasnejšimi ritmi. October Tide je zvočno mogoče primerjati z zgodnjo Katatonio ali čikaškimi mračnjaki Novembers Doom (ki bi, mesecu primerno, še bolj pasali v ta paket), a imajo dovolj lastnega jaza, da prehudih podobnosti le ni. October Tide v prvo vrsto tako dajejo agresijo in brutalnost, saj čistih vokalov v njihovi godbi ni najti, prav tako pa svojim koreninam primerno, velik poudarek dajejo predvsem svoji death metal strani. Med epske rife in Alexandrov brutalen growl October Tide za šalo umestijo celo blast beate, zloveščo atmosfero pa gradijo na masivnih in monolitnih rifih, ki so naravnost pasali na turobno, deževno ljubljansko vzdušje, kar je le podkrepila zaključna Adoring Ashes.

Finci Swallow the Sun so imeli po izvrstni predstavi Švedov hudičevo težko nalogo upravičiti status nosilca turneje. To so prislužili z letošnjega januarja izdanim sedmim studijskim albumom When a Shadow Is Forced Into Light, s katerega naslovno skladbo so pozdravili ljubljansko publiko. Ta je s obilico čistih vokalov, počasnimi ritmi in izdatno podporo klaviatur hitro dala vedeti, da bodo Swallow the Sun ponudili tipično finsko formulo v kateri menjavajo agresivnejše dele z melanholijo večne teme. Čez nastop skupine ni reči kaj, saj je uigrana vrhunsko, skladbe so pestre in razgibane, a so s svojo zajetno dolžino po konkretnejši udarnosti October Tide predstavljale težji zalogaj in tokrat Swallow the Sun s svojo zasanjanostjo niso prišli do tako močnega izraza kot sicer. Sicer pa je bil paket kot celota naravnost pisan mračnemu, meglenemu in deževnemu obdobju, ki nas je že zajelo.

avtor: Rok Klemše
fotografije: Nina Grad