Samozaložba
Datum izida: 26. 9. 2022
Produkcija: Robi Bulešič
Dolžina albuma: 36.27 min
Zvrst: Alternative Rock / Art Rock
Ocena: 9.0/10
NoAir, koprski alternativnrockovski kvartet, je v lanski jeseni izdal tretji studijski album »Square«. Na njem je skupina naredila še en izjemen artistični korak navzgor in naprej, saj dostavlja izdelek najbolj dovršeno glasbeno substanco do tega dne, kar je na nek način bilo tudi tiho pričakovano. Od predhodnika “Superhuman” (2017) je pretekel lep čas in vmes se je zgodilo precej stvari. Album je zato izjemno pedanten, na trenutke organsko zelo subtilen izdelek, pri čemer pristopa zasedba vseskozi koncizno in v aranžiranju odmerja premišljene korake. Formula je v osnovi enaka, le kvartet zrelejši. Od “Existencial” (2014) preko “Superhuman” (2017) do “Square” (2022). Artistična rast se nadaljuje. Po korakih!
NoAir razvijajo lahkotnejše ritmične in muzikalno strukture (Rather), daje pa silno naravno zveneč, zvočno bogat in idejno slikovit novi dosežek vseskozi občutek, da je bilo piljenja do končne podobe, ki jo zasedajo točke na albumu, precej.
Skupina je že v preteklosti opozorila na to, da zaseda svojo glasbeno nišo, ki jo je vredno artistično poglabljati in negovati. In tega se NoAir držijo. Kolikor jih imamo za alternativne rockerje, vzbujajo vseskozi izrazit artistični šarm, recimo raje da imponirajo vseskozi z zborno retoriko zelo učinkovitega spajanja zvočnih pastel v bogat in razkošen glasbeni konglomerat, ki ga zastopa devet zelo izpiljenih in raznolikih točk z jasnim glasbenim karakterjem. Z drugimi besedami, gre za kombo štirih odličnih glasbenikov, ki se odlično sporazumevajo v studiu.
Kolikor jih muzikalna pop rock dostopnost zbližuje z garnizonom indie rock zasedb, toliko jim drzne poteze zvočnega eksperimentiranja dajejo konotacijo, ki jo je mogoče zvočno in stilsko povezati s pristopi legendarnih zvočnih inovatorjev tipa Talk Talk (npr. iz obdobja albuma »Spirit Of Eden«), ali ‘njihovih učencev’ Radiohead. Zato je jasno, da so NoAir zelo zanimiva in posebna glasbena zgodba. Aranžmaje ne zaobide niti raba mooga, tu so odkloni od strupeno nareverbiranega ‘clean’ zvoka kitarskih fraz, ki na drugi strani s ‘crunchy’ (a vseskozi toplo-organskimi) plazovi grabežljivo parajo zvočni prostor, občasno slikovito razgibana in celo funky bas kinetika (naslovna skladba), pretkano barvanje in kontrastiranje s sintetizatorji. Vse diha složno na albumu »Square«. Kompatibilno in kontemplativno.
Spajanje posameznih zvočnih pastel je zelo pretanjeno. Pomemben gradnik vse te zgodbe je odličen in podoživet vokal Maksa Bembiča, ki s svojo barvito širino dodaja občutek skrivnostnosti. Osebno izpoveden opazovalec sveta poglablja s svojim vokalnim pristopom melanholični domet artističnega izrazoslovja skupine. Le to odnese poslušalca skupina lahko do ‘roba brezna norosti’ (npr. Suol) ali pa k sladko-grenkemu in koprnečemu zibanju, kot to nakazuje dve tretjini skladbe Igrá, nadalje Ko se stemni v sobi, ali Half-Past Life. Motivna preprostost je lahko zapolnjena z namernimi linijami disonance (kitica Love Different), kar je pretkan trik starih mačkov na čelu z Davidom Bowiejem ali novejših Gazpacho, ki pa vselej prinaša 100% učinek. NoAir tudi ta element mojstrsko izkoriščajo sebi v prid. Angleščina in njena metrična razporeditev pa sta zmagoviti poker asov.
»Square« se odpira ‘sramežljivo’, ko gradi bend polagoma misteriozno razpoloženje v Half-Past Life (v tem oziru ponuja odlično alternativno izbiro otvoritve Igrá), sklene pa ga na moč pretkano. V smislu vzdrževanja oziroma zadrževanja visoke dinamike samega albuma. Z instrumentalno Dive, kjer je nota zvočne pretanjenosti zlitih zvočnih pastel v grabežljivo celoto izdatno intenzivirana, s tem vred pa sili artistična pedantnost skupine izdatno na površje in postane lažje sledljiva.
NoAir so z novim albumom nadgradili svoj artizem. Ga idejno, zvočno, stilsko implementirali, nadgradili, dovršili, ponesli na nov nivo. Kup elementov in vzvodov ponuja album, ki v ekspresionizmu daleč presega žanrski okvir alternativnega rocka. Ta oznaka postane banalna in celo neumestna Atmosferično močan izdelek »Square« mora nujno vznemiriti tako srenjo poslušalcev, ki to atmosfero iščejo v post-rock skupinah, obenem pa so NoAir zavoljo pretanjenega eksperimentiranja ter razgibanosti samih točk, ki pa vseskozi vzdržujejo visoko muzikalen opoj, že prestopili tudi v žanrsko polje progresivnega rocka (Square, Forgotten, Love Indifferent). Nevede in nehote. Po poti naravne samoevolucije, kar je najbolj vredno.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Half-Past Life (4:47)
2. Rather (3:38)
3. Square (3:49)
4. Igrá (5:11)
5. Forgotten (4:02)
6. Suol (4:00)
7. Love Indifferent (3:34)
8. Ko se stemni v sobi (3:48)
9. Dive (3:33)
Zasedba:
Maks Bembič – vokal, kitara
Jakob Sever – kitara, sintetizatorji
Jaša Hedžet ‘Jajo’ – bas kitara, moog
Gregor Brajkovič ‘Brajko’ – bobni
