Za tiste, ki ravno ne uživa(j)(m)o med posiljevanjem z božičnimi hiti je bil koncert kanadskih veteranov Voivod in ameriških pošasti GWAR kot nalašč za predpraznični čas. Predvsem zadnji, ki na odru ponudijo kup neokusnih šal in neotesanega humorja, šov v ogromnih maskah vesoljskih pošasti ter pravi teater krvi in črev.
Pred glavnimi nastopajočimi je bilo tudi tokrat žal nujno zlo v obliki španske predskupine Childrain, ki so žanrsko in tematsko povsem odstopali od obeh glavnih zasedb. Baskovska peterka smotanega imena je na oder stopila pred domala prazno dvorano, ki pa jo je tekom njihovega nastopa vendarle zapolnilo nekaj glav občinstva. Childrain preigravajo zmes melodičnega death metala in metalcora in v duhu »pustimo se presenetiti« pred njihovim nastopom nisem preveril njihovih posnetkov. Tudi, če bi jih bi mnenje ostalo enako; Childrain so predstavili največ povprečen pristop k žanru, ki ni prav v ničemer odstopal od očitnih vplivov, povrh vsega pa so si bili komadi podobni kot jajce jajcu. Samemu nastop sicer ne gre ničesar očitati, saj so bili Baski na odru na moč energični in suvereni, s stalnim nagovarjanjem publike se je trudil predvsem vokalist Iñi Childrain, a je ostalo zgolj pri tem. Po videnem bi človek rekel, da gre za nov bend, ki mora še pridobiti na kilometrini, a Childrain obstajajo že od leta 2007 in imajo izdane že štiri studijske albume, kar pove precej.
So pa okus k sreči takoj in v hipu popravili kanadski posebneži Voivod, ki so tokrat drugič počastili slovenski oder s svojo omniprezenco. Veterani progresivnega/zf/čudaškega thrash metala so lansko leto izdali že svoj štirinajsti studijski album The Wake za katerega so bili nagrajeni s kanadsko različico Grammyja, nagrado Juno in to povsem zasluženo, saj gre za enega boljših izdelkov njihove dolgoletne kariere. Lepo je videti, da je končno nekoliko bolj cenjena ena bolj obskurnih, a zato toliko bolj kvalitetnih skupina kot je Voivod, ki po prezgodnji smrti gonilne sile, kitarista Dennisa »Piggy« D’Amourja, doživlja zasluženi preporod. Voivod so Ljubljano pozdravili z naslovnim komadom pred tremi leti izdanega EP-ja Post Society in na moje presenečenje lepo napolnjeno dvorano (govorimo le o bendu čigar glasba je širši publiki najbrž pretežak zalogaj) izstrelili v galaktični oblak preprostosti punka, Motörheadovskega ritma, thrash surovosti, progresivne rock čudaškosti in zvrhane žlice psihedeličnosti. Kljub na videz shizofreni zmesi Voivod deluje kot celovito zvezdno bitje, ki je presenetilo in navdušilo z odličnim izborom klasik kot so Psychic Vacuum in Overreaction ter celo The Outer Limits bombončkom Fix My Heart.
Voivod so na odru ves čas delovali kot dobro naoljena srebrna mašina, predvsem sta bila že na daleč vidno razpoložena in energična kitarist Chewy in basist Rocky, ki ju je bil (in njunih grivastih las) oder poln ves čas. Bobnar Away je po svojem minimalističnem bobnarskem setu tolkel kot v svojem svetu, a znova navdušil s tem, kako mu uspe iz tako majhnega seta spraviti tako veliko. Vso pozornost pa je nase usmeril karizmatični vokalist Away, ki je na odru znova delovala kot navihan, poreden otrok in nasmejal s svojimi številnimi grimasami ter plesnimi koraki, ki prej kot to izgledajo kot premikanje vinjenega tiranozavra. A Snake je prepričal tudi z ohranjenim vokalom, ki na hitro sicer zveni kot atonalno tuljenje pijanega v luno, a je vse prej kot to. Snake je rahlo nesramno zdražil z govorom, da letos 30. obletnico obeležuje kultni album Nothingface in dal misliti, da bodo z njega odigrali kaj več kot le en komad, a je bil vrhunski The Unknown Knows več kot dovolj dober obliž na rano. Voivod bi lahko glede na bogato diskografijo igrali več ur pa bi še vedno težko uresničile vse želje fenov, zato je bil zaključek s himničnim Voivod mnogo prehiter.
Voivod setlista: Post Society, Psychic Vacuum, Obsolete Beings, Overreaction, Orb Confusion, Fix My Heart, The End of Dormancy, The Unknown Knows, Fall, Voivod
Preden so na oder stopili nosilci večera, ameriški galaktični pirati GWAR, so bile potrebne kar dolgotrajne priprave odra. Američani namreč ne nastopajo le v ogromnih in dodelanih kostumih vesoljskih pošasti, temveč na oder tekom svojega nastopa privlečejo še kup rekvizitov ter drugih karakterjev iz svojega vesolja. In špricajo. Veliko špricajo. Iz telesnih odprtin. Veliko telesnih odprtin. Kot smo že zapisali: Kultni ameriški HC/punk/metal bend Gwar je kostume pošasti nosil davno preden so na Evroviziji to pokazali finski Lordi. Groteskni kostumi v katere so zakriti člani skupine predstavljajo barbarske medzvezdne bojevnike, nekakšne vesoljske gusarje, njihova mitologija pa se prepleta in razpleta vse od studijskega prvenca Hell-o! (1988) pa do aktualnega albuma The Blood of Gods (2017). Kostumi so bili prvotno mišljeni le kot šala, saj je Dave Brockie poznal nekoga, ki jih je izdeloval za filme, a je ideja naletela na tako dober odziv, da Gwar vesoljski pirati ostajajo vse do danes. Leta 2014 je zaradi prevelikega odmerka heroina žal umrl ustanovni član Dave Brockie (v Gwar Oderus Urungus), od takrat naprej pa Gwar delujejo brez originalnih članov.
V ogromnih kostumih so torej na oder prikorakali Berserker Blothar, BalSac, the Jaws of Death, Jizmak Da Gusha, Beefcake the Mighty in Pustulus Maximus ter Šiško pozdravili z The Salaminizer, odtrgani šov pa zares začeli s Krak Down. Pred njegovim začetkom je na oder namreč priletel vesoljski policist, čigar naloga je bila GWAR aretirati zaradi medgalaktičnih zločinov. To mu seveda ni uspelo, prvič (in niti približno zadnjič) v večeru je špricala kri, policista pa so kot kebab nataknili na kol skozi ne ravno najbolj udobno mesto za to. Čeprav je za mikrofonom (in za špricanjem iz svojih falusov) večinoma stal Blothar, pa je nekajkrat svoje mesto prepustil tudi kolegom. Tako je svojo crossover himno I, Bonesnapper odpel, ne boste verjeli Bonesnapper, na oder pa je stopil tudi velesovražnik GWAR Sawborg Destructo. Ta je tudi publiki zagrozil, da mu bo morala oddati davčno napoved, proti koncu svojega komada pa neokusno dokazal, da se imata z Blotharjem še preveč rada.
Prostor pod odrom je bil zaradi stalnega prhanja z umetno krvjo in drugimi tekočinami večinoma precej prazen, zato je že tako žal precej slabo obiskan koncert (publike je bilo med GWAR celo manj kot med Voivod) izgledal še prazneje. A GWAR se niso dali motiti in nizali vragolijo za packarijo. Med nalezljivimi komadi, ki gredo hitro v uho, roko na srce pa niso ravno višek glasbene umetnosti (a gre za čisto spodoben heavy/thrash metal) so tako vtaknile kup neokusnih gnusob. Začenši z rojstvom Blotharjevega nezakonskega otroka, pospremljenim s hektolitri umetne krvi, pa zlorabljanjem vesoljskega stvor-psa in pedofilije. A je vse v redu, ker sta bila lutki otrok mrtvi in je šlo v resnici le za nekrofilijo. Preko dobro sprejetih komadov Bring Back the Bomb, že omenjenim I, Bonesnapper, Metal Metal Land, Fuck This Place so GWAR po dobri uri spolzke zabave prišli do konca s poslovilnim Sick of You. A še pred tem jo je dobro fasala life-size lutka Donalda Trumpa. Kar kajpak vedno spremlja odobravanje občinstva. Edini minus koncerta (ok, poleg Childrain )? Zaradi bližajočega se konca turneje, izropan (pred tem bogato založen) merchandise štant.
GWAR setlista: The Salaminizer, Krak Down, I’ll Be Your Monster, Bring Back the Bomb, Black and Huge, I, Bonesnapper, Maggots, Have You Seen Me?, Metal Metal Land, Ham on the Bone, The Sordid Soliloquy of Sawborg Destructo, Beat You to Death, Fuck This Place, GWAR Theme, Sick of You
Fotografije: Nina Grad
