Lokacija: Pordenone / Palasport / Italija
Datum: 31.03.2009
Pordenone ali Zagreb? Je važno? Ni. Samo, da so blizu! Nightwish – finski simfonični metalci! Tokrat se je koncert Nightwish odvijal v dvorani Palasport, ki sprejme nekje približno 4000 obiskovalcev. Ko sva prispela pred dvorano ob 17.00 uri, je kar lep sveženj ljudi že čakalo pred vhodnimi vrati, da si prisvoji prve bojne linije za rajanje s svojimi metalskimi bogovi. Vendar pa koncert še zdaleč ni bil razprodan. Zbralo se je le nekje dobrih 2000 obiskovalcev. Vrata dvorane naj bi se odprla ob 19.00 uri, vendar pa so zaradi tehničnih težav ene od predskupin vrata odprli šele ob 20.00 uri. Pred Nightwishi so množico ogrevale še tri predskupine Indica, Pain in pa Volbeat.
| INDICA: |
Bend iz Finske, ki je nastal leta 2002, sestavlja 5 simpatičnih deklet in sicer glavna vokalistka Jonsu, ki poleg prepevanja igra še kitaro in violino, Heini vokal, bas kitara, Sirrku vokal, klaviature, Jenny kitara in pa Laura na bobnih. Dekleta preigravajo lahkotno različico zapeljivo melodičnega hard rocka, ki se rad dotakne pop vzemti. Za uvodno ogrevanje so nam namenila pet komadov iz njihovega svežega albuma “Valoissa”, ki je tako skupno že njihov četrti. Občinstvo je bend sprejelo odprtih rok, še posebej pripadniki močnejšega spola. Žal je treba omeniti, da vizuelnemu izgledu ne sledi vokalna izvedba, ki pač rahlo peša za vsemi ostalimi Indica elementi, predvsem pa je sodu malce izbila dno “priredba” Wuthering Heights pevke Kate Bush, kamor se Jonsu niti pod razno ne bi smela podati!
| PAIN: |
Švedski industrijski metalci, ki so nastali leta 1996, pod komando idejnega vodja in “masterminda” Petra Tägtgrena, glasbenega vizionarja in tutorja mnogih skandinavskih skupin različnih žanrov heavy metal glasbe, je, kot druga po vrsti zasedla odrsko pročelje. Pred Pain je Peter vodil death metalce Hypocrisy, ki pa ga je omenjenega leta tudi zapustil in ustanovil skupino Pain, kot jo je sam poimenoval nekoč: “The biggest fucking band in the genre!” Glavni razlog za odhod iz skupine Hypocrisy je prav v tem, da je želel ekspirementirati še z drugimi žanri na metalski sceni. Ostali člani benda Pain, poleg vokalno “razdražljivega” Petra so tudi David Wallin (bobni), Michael Bohlin (kitara) in Johan Husgafvel (bas kitara). Na včerajšnjem koncertu so nam ponudili set listo sedmih komadov iz njihovega zadnjega albuma “Cynic Paradise”, kot tudi nekaj starejših komadov iz prejšnjih albumov. Občinstvo se je do dobra ogrelo in jih odlično sprejelo. Navkljub dejstvu da so v februarju strašili po Evropi na “headlinerski” turneji, spremljali so jih Brother Firetribe (zasedba Nightwish kitarista Emppu-ja Vuorinen-a), si po takšni predstavi ne moreš kaj, da ne bi zadrževal slin in si dejansko Pain-e zaželel čim prej znova videti na samostojnem “headlinerskem” koncertu!!!
| VOLBEAT: |
Volbeat so nekakšna mešanica fusion, heavy metal in rockabilly stila, ki prihaja iz Danske. Nastali so leta 2001. Bend sestavljajo vokalist, kitarist Michael Poulsen, kitarist Thomas Bredahl, bas kitarist Anders Kjolholm in pa na bobnih Jon Larsen. Bend je do sedaj izdal tri studijske albume in pa DVD Sold Out. Na včerajšnjem koncertu so pokazali pravo dozo energije, ki je občinstvo pripeljala skoraj do vrhunca, kajti za kaj takega je bil včerajšnji dan rezerviran za Nightwish. Volbeat, ki so se pojavili s “headlinersko” turnejo povsem po naključju istočasno kot Nightwish v Italiji, so ob tej priložnosti po poprejšnjem dogovoru obeh menedžementov skupin za vsega dva nastopa (Pordenone, Mantova), prevzeli vlogo predskupine. Skupina, ki na svoji turneji promovira lanskega leta izdani studijski album “Guitar Gangsters And Cadillac Blood”, nam je namenila skupno šest komadov in hkrati s tem nekaj lepih spominov na Elvis Presleya in Johnnya Casha, zatorej hvala jim.
| NIGHTWISH: |
Kaj sploh še napisati o eni najbolj popularnih, če ne kar najbolj popularni glasbeni skupini iz vrst simfoničnega gothic power metala razen tega, da je Tarja Turunen zanjo preteklost, Anette Olzon pa lepa prihodnost Nightwishov. In to dobesedno! Kdor ima resnično rad Nightwishe na čelu s fantastičnim Tuomasom, virtuozoma Emppujem na kitari in Marcom na bas kitari ter odličnim Jukkom na bobnih se je brez zadržkov lahko udobno namestil na vzmetenju pravega glasbenega in vizuelnega žura! Tisti večno nergaški delež polariziranih “oboževalcev” s pomisleki, kaj so Nightwish brez Tarje, pa kaj nam mar za njih? So pač ostali doma na toplem in znova zamudili veliko. Nightwish z izredno popularnostjo in turnejo “The Dark Passion Play”, ki traja že več kot dve leti in se še zlepa ne misli ustaviti, saj jim zvesto prinaša dobiček, danes predstavljajo nekakšne “bogove” na tronu vse svetovne srenje gothic power metala.
Koncert Nigtwishov je bil sestavljen iz skupno petnajstih komadov in pa seveda uvodnim in izhodnim delom. Predvsem uvod dueta je res fantastično speljan, kjer v trenutku skreirata magični utrip Tuomas na klaviaturah in pa posebni gost na turneji z Nightwish, škotski glasbenik Troy Donockley (piščal, dude). Slednji se je skupini na odru pridružil znova, ko se je ta pregrizla do izvedbe skladb The Islander in Last of the Wilds.
Koncert se prične z energičnima komadoma 7 Days to the wolves in Dead to the world. Oboževalci, so v deliriju in se zlijejo s skupino, dvorana prepeva, Nigtwishi nas enostavno odpeljejo s komadi kot so Nemo, Sahara, Dark Chest of Wonders, kjer se prvi del koncerta tudi konča. Koketna princeska Anette je delovala z vokalom prevzetno, suvereno in odločno poveljujoče. Zanimivo pa je, da se med koncertom nikdar ni skušala postaviti v vlogo s katero bi preusmerila celotno pozornost nase, pač pa je delovala vseskozi usklajeno in kot enakovredni člen kvinteta Nightwish. Bolje da si česa takšnega slučajno ni dovolila, kajti rane, ki jih je pustila Tarja v skupini, so očitno še vedno preveč sveže.
Tuomas, ki je bil ob tej priložnosti na odru nameščen v zimproviziranem čolnu, kar sovpada z izročilom plošče “Dark Passion Play”, je vidno znojil potne kapljice ob vživetem mikastenju z glavo in trdovratnemu opiranju na klaviature, Marco in Emppu pa sta med koncertom izvedla nekaj energičnih zasukov z leve na desno in z gestami prešernih nasmehov izkazovanja zobne beline, vseskozi vražje podžigala občinstvo. Skupina je prevzela z visoko stopnjo profesionalizma, neverjetno odrsko uigranostjo in usklajenostjo, s katero se na trenutni maratonsko dolgi turneji, zaznavajo praktično v miže. Z Dark Chest Of Wonders je regularni del nastopa, kar nekako prehitro minil in dvorano zajame tema.
Sledijo glasni vzkliki občinstva, Nightwishi se vrnejo še z dvema komadoma. Ghost Love Score in pa za veliki finale še obvezni Wish I Had An Angel, ki je razgrel dvorano Palasport nepovratno do nebes. Tako se je sklenil po uri in 40 minut nepozaben večer druženja z Nightwish, kakršnih si želimo še več! Zatorej nam je ob tem ostala le že zaključna misel: “Zagreb prihajamo!”
avtor: Robert Lipej Samarin
fotografije: Jure Frelih
fotografije (zadnje tri v galeriji): Robert Lipej Samarin
Setlista:
INDICA:
1. Intro
2. Elä
3. Siren Song
4. Ikuinen virta
5. Wuthering Heights
6. Pahinta tänään
PAIN:
1. I’m Going In
2. Zombie Slam
3. End Of The Line
4. Just Hate Me
5. Same Old Song
6. Follow Me
7. Shout Your Mouth
NIGHTWISH:
1. Intro
2. 7 Days To The Wolves
3. Dead To The World
4. The Siren
5. Amaranth
6. Romanticide
7. Dead Boys Poem
8. The Poet And The Pendulum
9. Nemo
10. Sahara
11. The Islander
12. Last Of The Wilds
13. The Escapist
14. Dark Chest Of Wonders
—dodatek—
15. Ghost Love Score
16. Wish I Had An Angel
17. Outro
