Založba: Celinka
Datum izida: december 2011
Producent: Jernej Kržič
Dolžina albuma: 42.29 min
Zvrst: Indie Rock / Art Pop
Ocena: 9.0 / 10
Neomi so še ena skupina, ki jo lahko mirne duše uvrstimo v nabor tistih, ki bi morale graditi zdravi slovenski glasbeni »mainstream«, če bi odrejala pravila v njem, namesto denarnih vložkov, glasbeni entuzijazem in »častni boj« med skupinami, kjer v medsebojni tekmi šteje le kvaliteta ekspresije sebi lastnega artizma. Živim v iluziji mar ne? Tisti, ki so preživljali »teenagerska« leta v šestdesetih ali sedemdesetih se z menoj gotovo ne bi strinjali. A pojdimo stran od refleksij o razvojni stopnji človeške civilizacije v letu 2012 in se raje pogovarjajmo o prvencu skupine Neomi imenovanem »Poglej«.
Septet gradi na popolnoma čistih organskih zvočnih kulisah. Neomi ne komplicirajo. Njihov motiv je nizanje zvočnih kolažev preprostega milozvočja, kratkih in jedrnato ubranih potez, sproščenega karakterja, ki nalezljivo učinkuje ob poslušanju na prvo žogo. Skladbe so izredno kratke, mnogokrat merijo v dolžino komaj dobre tri minute. Denimo Temno modro se konča kar z jazzovsko solažo na kitari, čeprav ostaja dovolj prostora v komponiranju za najmanj še eno ponovitev refrena.
Prva stvar, ki prevzame pozornost glasbe Neomi je specifičen vokal pevke Saše Vipotnik. Ta poseduje v svoji barvi punčkasto otroški ten, ki deluje lahko »medeno sladko«, sicer pa točkovno krepi krhko deviškost in brezmadežno koprnečo noto, ki jo daje izrazoslovju samih skladb tak vokal. Sašin vokal odlično funkcionira v popolnoma organsko zgrajeni zvočni krajini, saj je v takšnem okolju glasbene spremljave dodatno magnificirana senzitivna plat vokalne ekspresije. Čutnost v sofisticiranem podajanju verzov se iskri posebej intenzivno v skladbi tipa To bitje, kjer je Sašin vokal praktično »gol«, spremlja ga zgolj piano. Prav ta »golost« je ob melodično odlični rešitvi ujeti v refrenskem napevu, ključ do izredne senzitivne intenzifikacije zaključka albuma! Če ni piano, kot je to v mirni Poglej, ki širi sporočilo »živi in pusti živeti«, je pa toplina objema »Hammond like« zvoka orgel, v Luči so ugasnile. Skladbe sledijo kompaktnosti komponiranja v navezi kitica-refren, z nastavki, ki silijo proti žanrom jazza, bluesa, šansone (Luči so ugasnile). Vendar pa to ni nujno. In prav zato je glasba Neomi zelo zanimiva, saj nosi že s prvencem »Poglej« jasno noto prepoznavnosti, recimo raje »drugačnosti«. Prav naslovna skladba je idealen primer, ki združuje pod isto streho vse prepoznavne karakteristike glasbe Neomi. Torej nekaj sebi lastnega artizma in vplive navdihov iz jazza ter bluesa.
Kje je ta drugačnost? V prvi vrsti nedvomno v odličnem funkcioniranju melodije refrenskih napevov, ki rastejo na specifikah ekspresije vodilnega vokala (v tem atributu prevzame že kar uvodna »Čudovito«). »Razglašeno« je tip skladbe, ki ga npr. ne moreš vtakniti nikamor, v noben žanrski predalček. Skupina iztrži zlasti v refrenu izjemen melodični karakter, kitara pa v tej skladbi posebno učinkovito izkorišča razpoložljiv prostor, ki se sprošča na poziciji spremljave, da z jedrnatimi, preprosto plasiranimi gibi z le nekaj okrasnimi toni daje skladbi poseben šarm. Prav ta nepretenciozna igra kitare preprostih trikov (tak je denimo kozmetični »soundscape Floydovske Gilmoureske« v refrenu Odpri oči), ki s svojo prožnostjo učinkovito izkorišča ozadje zvočne spremljave, nadgrajuje v glasbi Neomi, poleg vodilnega vokala, atribut izrazne posebnosti.
Drugi tak, na moč poseben, trenutek albuma je skladba »Opica«, kjer je skupina stavila glavnino ekspresivne moči v oblikovanje ritmičnih tekstur, ki jih v refrenu celo podkrepi z dodatnimi tolkali. »Opica« je, poleg skladbe »Začarana«, tip kompozicije, ki je idealna za rotiranje na frekvencah radijskih valov. Poseduje odlično združena karakterja poslušljivosti in izvirnosti pronicljivega artizma skupine, ki mu poveljuje specifična vokalna predstava pevke Saše Vipotnik.
V občem sanjavo ležerni, a globoko čutni značaj albuma, predrami funk jazzovsko obarvana »Začarana«, kjer se v toplino zvočne slike prikrade tudi aktivna igra »fretless« bas kitare. To je tip skladanja, ki ga Slovenci dobro obvladujemo. Predvsem glasbeno šolani. Fuzija jazza in rocka ali fuzija jazz in funka (v primeru »Začarana«) nam je vselej dobro tekel. Integracija krilovke in dodani dialog spremljevalnih vokalov z vodilnim vokalom v refrenu, ustvarja trenutek albuma na moč posebnega razpoloženjskega stanja in art značaja. Skladba »Začarana« je eden najlepših dokazov, ki kažejo na večplastno glasbeno izobrazbo članov skupine, široko doumljiv glasbeni intelekt njenih članov, prožno pronicljivost v iskanju drugačnih principov podajanja glasbene informacije skupine, ki v prvi vrsti (kar je najbolj pomembno) ne skriva velikega izraznega glasbenega talenta.
Neomi so posebneži. Skupna razvija že s prvencem svojo prepoznavno glasbeno izrazno špuro. Vsekakor je moč zaznati iztočnice jazz, blues, soul glasbe, kot tudi elementa šansone, vendar pa je to tipično za glasbeno okolje v katerem se skušajo mnoge slovenske skupine. Neomi so v iztržku melodične komponente izredno močna skupina. Vodilni napevi delujejo »Slovensko«, a drugačno, kar daje tisti art element skupini, ki jo oddaljuje od drugih slovenskih skupin, to je tistih, za katere velja zgolj uspešno posnemanje in posledično izgubljanje karakterja v morju generičnosti. Neomi so skupina, ki jo morate obvezno preveriti. Prvenec »Poglej« je zbir skladb lahke dostopnosti in jasnega atributa izvirnosti, da bo usmeril vašo pozornost nase. Zanimiv bo tako za tiste, ki ste zahtevni poslušalci in vas zbodejo v uho že minimalna nihanja zvočnih nians, kot tudi tiste, ki si ne belite pretirano glav in iščete le poslušljivost »na prvo žogo«.
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Čudovito (03:42)
2. Opica (04:50)
3. Brez besed (02:51)
4. Poglej (03:31)
5. Luči so ugasnile (04:31)
6. Razglašeno (03:27)
7. Odpri oči (03:38)
8. Temno modro (03:28)
9. Deklica v ogledalu (04:15)
10. Začarana (04:52)
11. To bitje (04:09)
Zasedba:
Saša Vipotnik – vokal
Erik Marenče – klaviature
Tadej Košir – kitara
Jernej Kržič – bas
Anže Žurbi – bobni
Urban Sever – spremljevalni vokal
Katja Sever – spremljevalni vokal
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Miha Koretič – akustična ktara v skladbi št. 3
Jan Štangelj – čelo v skladbi št. 9
Igor Matkovič – krilovka v skladbi št. 10
