Datum izida: 24.01.2020
Založba: Esoteric Antenna Records
Produkcija: Nektar
Dolžina: 66:10
Zvrst: progressive rock/space rock
Ocena: 9/10
»The Other Side« je prvi album ameriške frakcije kultne angleške progrockovske skupine Nektar. 26. julija 2016 je zaradi posledic bolezni umrl ustanovni kitarist in pevec Roye Albrighton, ki je bil član skoraj vseh Nektar inkarnacij. Skoraj vsi privrženci angleških legend progresivnega rocka so mislili, da je njegova smrt pomenila konec Nektar, toda ustanovni bobnar Ron Howden in nemški klaviaturist Klaus Henatsch sta se odločila ‘voz odpeljati naprej’, kljub številnim pomislekom ljubiteljev njihove glasbe. Kmalu so med njima nastale ustvarjalne razlike in Howden se je odločil oditi v ZDA, kjer je, skupaj z nekaterimi nekdanjimi člani, začel snovati lastno verzijo Nektar. Nemška frakcija, kateri sta se pridružila Albrightonov sin Che na bobnih ter nemški kitarist/pevec Alexander Hoffmeister, je leta 2018 pod imenom New Nektar izdala album »Megalomania«. Slednji je večino privržencev, ki so pogrešali predvsem večji poudarek na klasičnem Nektar zvoku in boljši pevski pristop pustil z mešanimi občutki, zato so z zanimanjem čakali na to kaj bo ustvarila ameriška Nektar frakcija pod Howdenovim vodstvom.
Ustanovni bobnar je že pred snemanjem »The Other Side« vse skupaj zastavil precej bolj velikopotezno, saj je uspel privabiti ustanovnega basista/klaviaturista/pevec Dereka ‘Mo’ Moorea in ustanovnega mojstra specialnih efektov Micka Brocketta kar je navdušilo številne nostalgike. Howdenovi zasedbi sta se pridružila še dva nekdanja člana, kitarist/pevec Ryche Chlanda, ki je bil v bandu za kratek čas leta 1978, ter basist Randy Dembo, ki je bil član progrockovskih ikon med letoma 2006 in 2008. Zasedbo je dopolnil novi klaviaturist Kendall Scott. Rezultat je presenetljivo všečen album »The Other Side«, ki je v vseh ozirih precej bližje klasičnemu Nektar zvoku kot »Megalomania« kar je razvidno že od otvoritvene skladbe dalje. Chlanda in Moore sta uspešno nadomestila Albrightonov vokal, obenem pa se tudi ne trudita, da bi zvenela preveč podobno pokojnemu kitaristu/pevcu temveč negujeta svojstven vokalni pristop.
Večina skladb na albumu je bila v ’embrionalni’ obliki posnetih leta 1978, se pravi v času, ko se je na vokalu in kitari nahajal Chlanda, kar se opazi že od uvodne stvaritve »I’m On Fire«, ki tudi s pomočjo ‘retro’ produkcije in uporabe ‘starošolskih klaviatur’, res zveni kot stvaritev s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Nekoliko mračnejša in izrazito melanholična skladba »Drifting« bi se s svojim poudarkom na simfoničnih aranžmajih in krhkih kitarskih pasažah z lahkoto lahko znašla na albumu »Magic Is a Child (1977), ki je bil v marsičem zadnji ‘klasični’ Nektar album.
Odlična epska suita »Love Is/The Other Side« je eden izmed »The Other Side« vrhuncev, ki nazorno odseva čudovito slogovno eklektičnost te kultne skupine. Prvi del, »Love Is«, zveni kot pravi art pop rock iz konca sedemdesetih, medtem ko je »The Other Side« kompleksnejša prog pustolovščina z elementi space rocka in številnimi fantastičnimi kitarskimi solažami. Tudi v nadaljevanju »The Other Side« poskrbi za številna pozitivna presenečenja ter ohranja ustvarjalno svežino, medtem ko sleherna skladba odseva na novo pridobljeni elan nove inkarnacije, ki se ga je pogrešalo na »Time Machine« (2013), poslednjem studijskem albumu z Albrightonom.
»The Other Side« je primeren obliž na rane za vse Nektar nostalgike, ki se niso mogli sprijazniti s prezgodnjo Albrightonovo smrtjo in jih nemška verzija Nektar ni uspela prepričati, saj gre za njihov najboljši album po koncu sedemdesetih. Obenem predstavlja prijetno presenečenje in šok za vse tiste ‘nejeverne Tomaže’, ki trdijo, da pionirski progrockovski bandi ‘ne morejo več pokazati ničesar zanimivega’. Edino kar je »The Other Side« mogoče očitati je to, da večina del na njem izvira iz ‘zlatih’ sedemdesetih, ko so bili Nektar v najboljši kondiciji tako, da se članom ameriških Nektar ni bilo potrebno dosti ‘pretegniti’ pri pisanju novih del. Legendarna skupina torej živi naprej v dveh različnih inkarnacijah od katerih pa je bolj uspešna in ‘pristna’ vsekakor ameriška oz. Howdenova verzija in ne samo zato, ker ima v svojih vrstah tri originalne člane.
Avtor recenzije: Peter Podbrežnik
Skladbe:
1. I’m on Fire
2. SkyWriter
3. Love Is / The Other Side
4. Drifting
5. Devil’s Door
6. The Light Beyond
7. Look Through Me
8. Y Can’t I B More Like U
Nektar:
Ron Howden – bobni, tolkala, spremljevalni vokal
Derek “Mo” Moore – bas kitara, klaviature, vokal in besedila
Mick Brockett – specialni efekti
Ryche Chlanda – kitara, vokal
Randy Dembo – bas kitara, bas pedali, 12-strunska kitara, spremljevalni vokal
Kendall Scott – klaviature
