Raznorazne tribute skupine so v zadnjih letih na naših koncertnih odrih postale pravi hit. O vzrokih za to bi najbrž lahko napisali kakšno sociološko študijo, dejstvo pa je, da so koncerti tovrstnih skupin pri nas vedno zelo dobro obiskani. Na naših odrih lahko tako pogosto srečamo Brit Floyd in Guns 2 Roses, videli in slišali pa smo lahko že kar nekaj takšnih in drugačnih tributeov največjemu heavy metal bendu vseh časov Iron Maiden. Ti imajo tribute skupin skoraj toliko kot fenov (no, niti približno, res pa je Iron Maiden tributeov malo morje) in tako se je zgodilo, da sta tudi pri nas v roku enega meseca nastopila kar dva poklona Iron Maiden. V sklopu Orto festa najprej Higher On Maiden, preteklo nedeljo pa še edina vseženska tribute skupine The Iron Maidens, ki slovi kot odličen približek originalu.
Preden pa se je o tem lahko prepričala za nedeljski večer zelo lepo napolnjena Kino Šiška, so za ogrevanje poskrbeli domači heavy metal upi (ki so te upe v resnici že upravičili in tudi presegli) SkyEye. Najverjetneje je bil do sedaj za skupino to njihov največji koncert in tega izziva se niso niti najmanj ustrašili, temveč oder Šiške osvojili kot slovanske horde iz njihovega udarnega hita Run For Your Life. Fantje so dobili primerno odrezan čas, tako da so lahko v miru predstavili dobršen del vrhunskega prvenca Digital God in celo posneli videospot za njegov naslovni komad. SkyEye so znova odigrali odličen koncert, ki je pognal kri po žilah na deževen nedeljski večer, kljub nekaj manjšim kiksom na kitarskem področju. Fantje so navdušili kar nekaj stoglavo publiko, po njihovem koncertu pa je bilo od tistih, ki benda predhodno niso poznali navdušene komentarje a la »vav, vokal kot Dickinson!« in podobne. SkyEye so z zmagoslavnim koncertom znova dokazali, da so še kako prepotrebno/a poživ(ilo)(itev) slovenskega heavy metala!
Po kar dolgih pripravah so točno petnajst čez deseto (jasno jih je napovedal Doctor Doctor) na oder stopile The Iron Maidens in Ljubljano pozdravile z nesmrtnim Aces High. Bend trenutno sestavljajo Linda McDonald (Nikki McBurrain) za bobni, basistka Wanda Ortiz (Steph Harris), kitaristki Courtney Cox (Adriana Smith) in Nikki Stringfield (Davina Murray) in vokalistka Kirsten Rosenberg (Bruce Chikinson), preden je pobegnila k Aliceu Cooperju pa se je v skupini kalila tudi Nita Strauss (Mega Murray). No, Kirsten se je med Aces High še precej močno lovila in prvih nekaj komadov z nekoliko globlje intoniranim glasom prej kot Bruce Dickinson zvenela skoraj kot Blaze Bayley, a se je hitro unesla in prikazala zelo korektno vokalno predstavo, ki jo je do konca skoraj dvournega koncerta lepo stopnjevala. Punce so po uvodnem spoznavanju konkretno sesule z izrednim in zelo dobro izvedenim inštrumentalom Losfer Words (Big ‘Orra), pri katerem je zmotilo le, da Linda McDonald uporablja dvojno bas pedalko, česar se z Iron Maiden pač ne počne in (nas) je puriste stisnilo pri srcu vsakič, ko se je zaslišalo »duplo«. Sicer čez inštrumentalno izvedbo, razen manjših kiksov, ki se jih je zavoljo dobrega vzdušja dalo preslišati, ni kaj reči, saj so punce material naštudirale pridno in vestno (prepričala je predvsem Ortizeva, ki je poskrbela za tako nezgrešljivo basovsko rožljanje). To se je še toliko lepše poznalo pri obskurnih biserih, ki jih v originalni izvedbi najbrž ne bomo slišali nikoli. Punce so tako naravnost presunile s cukrči in bombončki Flash of the Blade, Purgatory in Still Life, še najbolj pa z genialnim epom Alexander the Great, ki ga Iron Maiden v živo niso odigrali še niti enkrat.
Izpostaviti gre še energično Kirsten, ki je publiko ves čas držala v šahu in je bilo videti, da je iz šole frontmenovstva Brucea Dickinsona odnesla marsikaj (nekajkrat celo konkretno s kultnega Live After Death), še najbolj, ko je publiki na dušo popihala z mahanjem s slovensko zastavo med The Trooper. Da gre za zares zvest poklon Iron Maiden je Kirsten poudarila večkrat in tako dala vedeti, da ne gre za goli »cash grab«, temveč za pravo fenovstvo, ki pač veže Maiden fene po vsem svetu. In brez koga (ali česa) ne more miniti noben Iron Maiden koncert? Eddieja seveda. Tega imajo tudi The Iron Maidens le, da je v čevlje legendarne maskote trikrat stopil kar roadie in je vse skupaj dobilo čar poceni b-filma iz osemdesetih, predvsem zf Eddie z led lučkami iz kitajskega diskonta in nekaj podobno Michaelu J. Foxu iz Teen Wolf med The Number of the Beast. Neprecenljivo. Ko se je koncert prevešal proti koncu so punce presenetile še z odlično izvedenima Phantom of the Opera in The Evil thath Med Do, za slovo pa Ljubljani poklonile trojček Fear of the Dark, Hallowed Be Thy Name in Run to the Hills. The Iron Maidens so pričarale zelo, zelo simpatičen nedeljski večer pa karkoli si že posameznik misli od tribute bendih. Up the Maidens!
Besedilo: Rok Klemše
Fotografije: Sebastijan Videc
SkyEye
Iron Maidens
