Natriletno kolobarjenje s praho : Iz konteksta
Založba: ZARŠ
Datum izida: 17.10.2018
Produkcija: Jure Vlahovič, Uroš Buh & Jure Novak
Dolžina albuma: 30.33
Zvrst: Alternative Rock
Kupi album!
Uroš Buh in Jure Novak sta na slovenskem glasbenem pročelju uveljavljeni imeni. S svojo dejavnostjo občasno dodobra namešata štrene konzumentom njunih umetniških (glasbenih) dosežkov. Buh je v lanskem letu izdal za založbo Celinka izvrsten album »Buh«, ki odseva popolnoma drugo glasbeno štorijo in povsem drug značaj,kot smo jo vajeni v projektu N3L in je sicer odsev izjemne glasbenikove plastovitosti in široke artistične doumljivosti. V projektu Natriletno kolobarjenje s praho je zgodba obrnjena na glavo, obenem pa v tej diametralnosti zadržuje Uroš Buh še vedno vso svojo artistično kredibilnost. V družbi izjemnega interpreta poezije Jureta Novaka seveda. Gre namreč za zmagoviti tandem, nekakšen »match made in heaven« med dvema glasbenikoma, ko govorimo o izplenu črnega sarkazma, ki pa v resnicoljubju toliko bolj strese. Duo, je znova vseskozi polno nasršen in v ekspresiji na nenehni preži, ko kupčuje s sebi lastno držo srboritega in zajedljivega sarkastičnega ekspozeja, ki je sicer refleksija odlične kritike na zablode krasnega norega sveta. Refleksija na brezmejno bičanje ljudstva v kurji dolini seveda, v katerem pa po slovenski navadi, to ljudstvo toliko bolj uživa in obenem hvaležno nagrajuje svoje biriče.
Že s prvencem sta Buh in Novak trajno stresla kritično glasbeno javnost ter zlasti vse tiste, ki jih privlači nenavadnost v glasbenem ekscesu polnokrvne izrazne provokacije. Tudi na novem albumu ostajata oba umetnika predana rabi aksiomu »manj je več«. Album ostaja stkan iz trikov minimalizma, ki se v provokaciji komponiranja vedejo celo namerno bizarno (nekaj: 53, sklepna DDD-DDD), kar smo ugotovili že na prvencu, pa vendar je »Iz konteksta« drugačna štorija o Natriletnem kolobarjenju s praho.
Natriletno kolobarjenje s praho ohranja na albumu »Iz Konteksta« pravo uporniško držo, k je občasno primerljiva s shizofreno kričavostjo punk rocka polpretekle zgodovine slovenskega rocka, obenm pa zadržuje vibracijsko psihozo, primerljivo s kralji slovenskega rock podtalja Demolition Group (Živel je mož). Sicer pa namiguje narava deklamiranja, ki se v namernem »spakovanju« po želji magnifikacije sporočil v verzih, naslanja med drugim tudi na kričanje, pogojno spogleduje z elementi kabareta (nekaj : 53), vendar pa jo rockerska neotesanost primarne nasršenosti od tega oddaljuje. Album se tudi tokrat razvija skozi bizarni nagovor ubiranja nepredvidljivih potez v razvoju točk, kar deluje posebej privlačno. Dosežek je oprtan z malho črnih humoresk polnokrvnega sarkastičnega obešenjaštva, pri čemer je mogoče dosežek po izplenu »norčavega besnila« (posebej komad Status kva), občasno primerjati s podobni prevrati ekshibicionističnih ekscesov zasedbe NLP (Na lepem prijazni) – v nadaljevanju tudi Kaj lahko storiš, ko lahko storiš karkoli? V tem oziru znajo biti Natriletno kolobarjenje s praho zanimiv zalogaj tudi za tiste, ki iščete skozi zdravo humoresko nivo provokacije, kot so jo bili sposobni ustvarjati nekoč Buldožer. Bodisi na nivoju samoparodije ali refleksije na obubožano stanje duha in obče moralne oropanosti »sivih miši«, ki kulminira znotraj sporočil skladbe Družina lokalne veljave. Servilnost posameznika (prostozidarsko) kodirani formi o iluziji družine, na katerem temelji status posameznika v družbi (gre za kodirano vcepljanje te predstave, ki seveda vara), ostaja brezmejno in povsem lojalno. Skrito in globoko v srcih namreč vemo, da je s tem nekaj hudo narobe, a pač tiho »uživamo« v tem. Do kdaj še, pa ne ve povedati pač nihče.
Da ne skrenem predaleč. Novosti so te, da je »Iz konteksta« bolj poslušljiv izdelek, od predhodnika. Heh, to je sicer diskutabilno. Poslušljivosti je namreč toliko, kot jo zahteva potreba po magnifikaciji dane sporočilne vrednosti poezije. Recimo, da je narava poezije na albumu »Iz konteksta« narekovala več muzikaličnega izplena, glede na predhodnik. Jezični doktor Jure Novak spravi v deklamiranju verzov tudi več jedrnate vokalne melodije. Linije nagovorov in petja si z Buhom po potrebi delita. Bend je to pot le položil nekaj več pozornosti na implantacijo novih elementov v kompozicije, kot so npr. klaviature, ki odzvanjajo v uvodnem komadu Druga sobota retro nostalgično, saj gre za evokacijo zvoka novovalovskega vstajenja s preloma sedemdesetih v osemdeseta, ki bo domačen tako ljubiteljem Joy Division, kot bendov druge generacije novega Reškega Vala. Tu so tudi drugi dodatni triki aranžiranja. V Status kva se v ritmično teksturo prikrade »kravji zvonec«, spet naprej v skladbi Vzela in dala trobenta, kot tudi dodani teatralni efekt dihanja v Ko svet spi. Zlasti zmrazi razvoj kompozicije Vse besede tega sveta so mi ušle iz glave, ki si privošči več kompleksnih figur komponiranja. Novak je v njej še posebno brezkompromisen. Gromovnega besnila je kup na albumu (Družina lokalne veljave, Živel je mož,…).
Album torej ob katerem se boste noro zabavali, a album, ki vas po sporočilni noti, obenem strese in presune. V seštevku nosi grenak priokus našega (bednega) vsakdana in razgalja, da so pravica, ljubezen, poštenje, popolna iluzija, dosegljivi le v osladnem scenariju hollywoodskih filmov. Dovolj, da vzbuja hrepenenje po nečem, kar se nikoli ne zgodi, to pa zadošča za manipulacijo mas, kot tudi sistemu za “samovzdrževanje”. To je izdelek, ki šokira poslušalca in ga drži vseskozi ob sebi. Ne toliko v glasbenem oziru, kot v oziru same poetične izpovedi. Toliko jedke trpkosti premore.
Da. »Iz konteksta« ohranja vso samobitnost, vso prodorno in presunljivo izpovedno posebnost predhodnika oziroma studijskega prvenca. Vabi z vso surovo držo visokega intelekta ter neposredno in brezkompromisno ihto, ki je po drugi strani plasirana izjemno elegantno. Natriletno kolobarjenje s praho ostajata botra definitivne izpovedne utrganosti, polne zajedljivih klofut realizma. Novak in Buh sta polnokrvna refleksija tistega, česar se mali podalpski prebivalec v svoji utvari konformizma ne upa biti, postati, ali pa mu je celo onemogočeno. Ostajata tisto »nekaj«, o čemer se vseskozi tiho šušlja po koluarjih, to je tisto nekaj kar je resnica, a mora ostati zapakirana v celofan. Refleksija pridušene slovenske bolečine, v kateri medgeneracijsko sadomazohistično uživamo. Brezmejno. Do zadnjega vdiha. In nenazadnje izdiha. Amen.
avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.0 / 10
Seznam skladb:
1. Druga sobota (03:44)
2. Družina lokalne veljave (04:38)
3. Status kva (04:31)
4. nekaj:53 (01:35)
5. Ko svet spi (04:01)
6. Vse besede tega sveta so mi ušle iz glave (05:39)
7. Kaj storiš, ko lahko storiš karkoli? (02:24)
8. Vzela in dala (04:05)
9. Živel je mož (03:30)
10. DDD-DDD (01:07)
Zasedba:
Jure Novak – besedila, vokali, klaviature
Uroš Buh – glasba, vokali, kitare, bas kitare, bobni
Sodelujoči glasbeniki:
Polona Janežič – klaviature na skladbi št. 8
Sebastjan Jermol – trobenta na skladbi št. 8