Na kratko z Mariuszom Dudo o Riverside
Poljske progresivne rockerje Riverside ni potrebno posebej opisovati. Skupina je od svoje ustanovitve leta 2001 izdala sedem albumov, vsak kaže Riverside kot nekaj posebnega. Seveda ima skupina svoj prepoznavni stil, a še vedno so na vsakem izdelku presenečenja.
Leto 2016 je bilo za skupino zelo tragično, ko je preminil kitarist Piotr Grudziński, kar je pomenilo skorajšen konec skupine. A po tehtnem premisleku so se Riverside le odločili nadaljevati. Grudzińskemu se poklonijo z vsakim koncertom. Kaj je pomenila njegova izguba pa so Riverside opisali z zadnjim albumom Wasteland (recenzija TUKAJ).
Skupina je sedaj v sklepnem delu turnejskega cikla za album Wasteland. Mariusz Duda, basist in vokalist skupine, si je kljub natrpanemu urniku uspel vzeti nekaj časa in odgovorit na nekaj vprašanj. Skupina je namreč na turneji in vrača se tudi v Ljubljano, in sicer v torek, 3. marca.
Rockline: Pozdravljen, pred vami je nova turneja. Obiskali boste nekaj mest v osrednji in vzhodni Evropi, kjer ste že igrali v sklopu promocije tega albuma. Se lahko pričakuje v repertoarju kakšno presenečenje?
Mariusz Duda: Vedno si želimo na turneji probati nekaj novega. Ozadje bo enako, vendar bo mogoče tu in tam definitivno slišati kakšno presenečenje.
Rockline: V sklopu turnejskega cikla za album Wasteland ste obiskali mnogo krajev, med njimi tudi kraje, kjer še niste igrali. Je kakšen kraj naredil poseben vtis na vas?
MD: Naša prva turneja po ZDA je bila kar kul. In polna zanimivih izletov. Imeli smo možnost videti Veliki kanjon in Golden Gate. Torej, veliko lepih spominov in fotografij.
Rockline: Če primerjava turnejski cikel albuma Wasteland s prejšnjimi turnejami, se ti zdi, da baza oboževalcev raste?
MD: Definitivno. Privlačimo več in več ljudi. In večina jih je mladih. Ne vem, mogoče so naši originalni oboževalci že prestari za nas. (smeh)
Rockline: Ko opravite z Wasteland turnejo, kakšni so načrti za skupino? Pred nedavnim si omenil, da boš pričel z novim solo projektom, ki bo drugačen od projekta Lunatic Soul. Glede na to, da mnogi Riverside oboževalci sledijo tudi Lunatic Soul, kakšna obzorja boš raziskal z novim projektom?
MD: Po turneji se bomo definitivno usmeril na ustvarjanje novega Riverside albuma. Pred tem bom izdal novi Lunatic Soul album, na katerem delam že kakšno leto. In medtem sem že najavil, da bom izdal solo skladbe. Prva bo razkrita v sredini marca. To bo začetek posebnega cikla, katere imenujem “podkožne skladbe” – stil pevca/pisca skladb.
Rockline: Spregovoriva še malo o trenutnem albumu Wasteland, s katerim ste se vrnili v bolj udaren stil. Kako razlagaš naravni napredek?
MD: Menim, da je “Wasteland” most med starimi in novimi Riverside. Nekakšen tranzicijski album. Pomaga razumeti, kaj v resnici smo in kaj je najpomembnejši element naše glasbe – emocije. In tu je naša emocionalna stran poudarjena kot še nikoli doslej. Seveda je to tudi povezano z besedili, ki se navezujejo na našega preminulega prijatelja.
Rockline: Tematika besedil govori o post-apokalipsi. Obstaja mnogo knjig in filmov, kjer se zgodba odvija v post-apokaliptičnem svetu. Lahko razkriješ nekaj naslovov, ki so te navdihnili za besedila albuma?
MD: “Cesta” Cormaca McCarthyja na primer, vendar kot prvo in najpomembnejše “Wasteland” govori o mojih izkušnjah po izgubi. In tudi odraža strahove, katere imamo vsi, glede na situacijo v svetu. “Pobesneli Max” in post-apokaliptične knjige so kot grafičen dizajn škatle. Znotraj pa govori o naših življenjih dandanes. O naši zasebni puščavi.
Rockline: Že razmišljate o novem
albumu? Kam mislite, da vas bo naslednji izdelek popeljal?
MD: Definitivno pričnemo ustvarjati nove skladbe po koncu Wasteland turneje, na kateri smo trenutno. Plan je, da bo album izdan leta 2021. Največji navdih za nas je naš repertoar na Wasteland turneji ter interakcije z oboževalci.
Rockline: Progresivna rock scena je kar velika dandanes. Riverside
predstavljate enega izmed pomembnih predstavnikov. Mnenja o sceni so različna,
eni pravijo, da se razvija še vedno, drugi da stagnira. Kakšno je kaj tvoje
mnenje glede tega?
MD: Zame je enaka kot vedno. Dokaj povprečna (smeh). Seveda kakšni koncerti Rogerja Watersa, ki igra po stadionih, ne predstavljajo ravno “progresivne scene” zame. Nepošteno je, da se ga umesti v isto kategorijo z ostalimi prog glasbeniki. Torej, prog scena brez teh dinozavrov je precej enaka. Če smo iskreni – žanr je niša. Razen če vključimo v statistiko udeležbo na koncertih skupine, ki izda album vsakih 13 let – to je potem druga zgodba.
Rockline: Te lahko kakšna skupina dandanes navduši s svojo inovativnostjo in unikatnostjo, da jo začneš poslušat?
MD: Živimo v času retromanije. Če govorim tu o rocku – zadnji inovativni rock bend zame je bil The White Stripes. V zadnjem desetletju je bila poplava hip hopa, kar pa ni moja skodelica kave. Moram priznati, da razumem ta Billy Ellish fenomen – je sveže, pa tudi izjemno dobro promovirano. Žalostno je, da danes samo denar in dobre veze veljajo. Če imaš denar in dobre veze, lahko narediš vse in promoviraš vsakega kot najbolj inovativnega glasbenika na svetu. Na srečo so izjeme. To se pokaže v lojalnosti oboževalcev. In mi kot skupina k temu stremimo.
Rockline: Skupine dandanes želijo doseči večje občinstvo z različnimi pristopi. Eden od njih je tudi z nastopi na velikih festivalih. Ker tudi vi igrate po festivalih, kaj imate raje, festivalske ali klubske nastope?
MD: Na žalost, ker smo več ali manj na svojem in nismo pod okriljem kakšne popularne koncertne agencije, je za nas težko igrati na večjih festivalih. Manjši klubi so super, stik z oboževalci je nenadomestljiv. Vendar festivali so izziv. Igrati pred drugačno publiko je resnično v izziv in razburljivo.