Nastopajoči: My Chemical Romance, Barns Courtney
Prizorišče: Budimpešta / Budapest Park / Madžarska
Datum: torek, 7. 6. 2022
My Chemical Romance, definicija emo obdobja mnogih takrat v začetku 2000ih, so po večletnem premoru na koncertni predstavi, ki je prebudila mnogo intenzivnih čustev nostalgije, ponovno zavzeli Budimpeški Park. Skupina, ki se prišteva med pionirske, ko govorimo o ekspanziji emo-alter-rock in post-punk senzacijah z začetkov novega milenija, so v Madžarski prestolnici nazadnje nastopili leta 2004. Ko leta minejo in ko sčasoma usahne zanimanje za žanr, deluje zelo optimistično bukirati tovrstno skupino, da bi z njo organizator prilezel na pozitivno ničlo, vendar pa je skupini, kar je bilo zelo presenetljivo, brez večjih težav uspelo zapolniti prizorišče. Publika torej ni pozabila na My Chemical Romance.
Obiskovalci – med njimi so dominirale pripadnice nežnejšega spola, so se gnetli pred odrom kot testo za pizzo. Videti je bilo staro in mlado. Ko že meniš, da se mati poleg hčerke na koncert odpravlja izključno zaradi starševskega varstva, pa opaziš, da ima tudi ta kakih čislanih 60 let stara gospa vso potrebno “opremo” benda. Od majice, celo hlač, torbice in vsega ostalo, kar pač ponuja prodaja uradnih spominkov skupine. Medgeneracijski fandom zasedbe My Chemical Romance je morda sprva izredno nepričakovan dejavnik, saj bi za tovrstno zvrst pričakoval izključno kričave najstnice in punčke. A, ko postaviš vse skupaj na uravnilovko, predvsem ob dejstvu da obstaja zasedba na sceni več kot 20 let, si tako barvitega obiska ni težko razložiti.
Sprva je, s sicer 20 minutno zamudo, oder zasedel angleški pevec alternativnega, lahko rečemo tudi indie rocka iz Velike Britanije Barns Courtney. Ob spremstvu svojih glasbenih pajdašev. Ogrevanje publike, ki je bila v tem času že konkretno ogreta, so začinili s 30 minutnim energičnim nastopom, ki je vseboval celo pevčev padec na glavo med poizkusom ‘crowd surfinga’. Glava je ostala v enem kosu, vendar pa Barns ni od muh. Koncert se je po dobrih desetih minutah razživel, sploh ob izvedbi Glitter & Gold. Gre za prvo Barnsovo uspešnico odkar nastopa kot samostojni izvajalec, k prepoznavnosti skladbe, pa je prispevalo tudi dejstvo, da je bila uporabljena kot glasbena podlaga promocijskega videa za film “The Founder”, z Michaelom Keatnom v glavni vlogi. S pozitivno energijo in nasploh odrsko energičnostjo obtežena predstava Barnsa in ekipe, publike ni pustila ravnodušne.
Set lista Barns Courtney:
1. London Girls
2. 99
3. Glitter & Gold
4. Hands
5. Fire
Ura je 20:30 in na oder stopijo My Chemical Romance. Vpitje dosega huronske razsežnost, samo družno kričanje, pa dobesedno preglasi preglasi nastopajoče. Predvsem mladenke so se bendu z različnimi transparenti, med katerimi je na enem pisalo “Thank you for keeping me alive”, na nek način zahvalile za ustvarjeno glasbo. To v zvezi z My Chemical Romance, ni nič posebnega. Skupina namreč venomer prejema zahvale oboževalcev. Celo staršev le teh. V smislu, da jim je njihova glasba stala ob strani med težkimi preizkušnjami v življenju. Mnogi so mnenja, kar je žal tudi realna stigma emo kulture, da so njihove skladbe preprečile samomore ne le oboževalcev samih, pač pa tudi njihovih bližnjih prijateljev in sorodnikov. Ravno ta fenomen je zelo verjetno prvi razlog zakaj so My Chemical Romance, po lepem obdobju koncertnega mirovanja ter z malo sveže izdanega avtorskega materiala (nedavna je izšel prvi novi single – prvi po letu 2013), tako dobro obiskani tudi na aktualnih koncertih. Govorimo o prizoriščih nivoja stadionov in velikih open-air dvoran po Evropi. Po uvodnem koketiranju, pri čemer so publiko takoj osvojili s svojimi privzdignjenimi emo-pričeskami, so se fantje za začetek lotili torej edine skladbe, ki so jo ustvarili v zadnjem desetletju z naslovom The Foundations of Decay. Prej baladna skladba, kot kaj drugega, se je do tega dne že odlično prijela med publiko. Ta je komad obvladovala, kot da bi nastal pred dvajsetimi leti.
Na prizorišču pa je začelo vreti, ko so se My Chemical Romance lotili naslednje skladbe. Enega njihovih najbolj prepoznavnih hitov. Znan je tudi vsem, ki skupine niti ne poslušajo, niti ne poznajo. Zavoljo njegovega neskončnega ‘ožemanja’ po radijskih valovih, ki bi bil za slovenske radijske frekvence lahko primerljiv le še s Star Wars franšizo in njenim lastnikom Disneyem. Govora je torej o I’m Not Okay (I Promise). Na podlagi besedila in že samega naslova komada, bi bilo pričakovati umiritev s strani obiskovalcev pa se seveda to ni zgodilo, publika je rajala, prepevala ter se tudi predajala prerivanju. Deležni smo bili tudi ‘mošpita’, kar sicer ni praksa na emo-core koncertih. Koncertno vzdušje je naraščalo. Iz skladbe v skladbo. Adrenalinska naglica je grabila iz minute v minuto. Nezadržno. Vreliščne točke so odjeknile. To sta zlasti uspešnici: Na Na Na (Na Na Na Na Na Na Na Na Na) in Helena, v dodatku pa z absolutnim naskokom s sklepno Welcome to the Black Parade, ki velja za najbolj znan hit skupine in ob katerem so publiki v velikem finalu koncerta, dokončno popustile vse zavore.
Torej? V vsem uspela vrnitev skupine na odre. Publika jim ostaja zvesta. Ostaja velika in ostaja vroča. Krila zimzelenih hitov držijo ime skupine. Ohranjajo veličino imena. O korektnosti izvedbe samega nastopa ne gre tratiti besed. Tudi glede ozvočenja ne. Vse oddelano na visokem nivoju. Kar potrebuje skupina v tem trenutku je torej le še novi studijski album.
Setlista My Chemical Romance:
1. The Foundations of Decay
2. I’m Not Okay (I Promise)
3. It’s Not a Fashion Statement, It’s a Fucking Deathwish
4. Famous Last Words
5. Summertime
6. Vampire Money
7. Make Room!!!!
8. The Ghost of You
9. Na Na Na (Na Na Na Na Na Na Na Na Na)
10. Teenagers
11. DESTROYA
12. Mama
13. Helena
14. Cancer
—dodatek—
15. Headfirst for Halos
16. Welcome to the Black Parade
Fenomen imenovan My Chemical Romance ostaja še danes mnogim večkrat nerazumljiv. Na eni strani so goreče fenice skupine lahko primerljive le s tistimi, ki so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživljale delirične izbruhe na koncertih tipa Backstreet Boys, po drugi strani pa bend predstavlja svojevrsten glasbeni pojav oziroma zasedbo, ki so jo mnogi v času nastanka skupine, naravnost potrebovali. Pravzaprav gre za zasedbo, ki so jo zavoljo sporočilne vrednosti v besedilih vzeli za svojo mnogi mladi ljubitelji glasbe, ker so v teh besedilih našli uteho za lajšanje osebnih stisk. Zlasti duševnih. My Chemical Romance so s svojo neprikrito platjo razkrivanja osebnih čustev mladini pokazali, da je dobro in vredno izpostaviti osebne težave in tegobe in da je dobro izražati svoje misli ter odkrito čustvovati. Ne glede na to, da žanr, ki mu My Chemical Romance pripadajo, danes ni več tako vroč, pa ostajajo po plati pozitivnega vpliva zlasti na generacijo, ki je preživljala najstniška leta v začetku novega milenija, vredni vsega spoštovanja.
Ko se v teh sestavkih že ukvarjamo s t. i. emo-kulturo v rock glasbi, je vredno obuditi misel na aktualne aktivnosti oziroma kampanje katerih pobudnice so v novih časih mnoge druge skupine. Mdr. to velja za kampanjo “It’s OK not to be OK”, ki se ukvarja z reševanjem težav mnogih mladih, ki trpijo za različnimi duševnimi stiskami, kot mdr. anti-socialnimi motnjami, da lažje sprejmejo svoje stanje in se uspejo opreti nanj, kot delu samih sebe, kar jim pomaga krepiti samozavest in vliva voljo ter smisel do afirmacije v družbi.
Ta kampanja se je začela leta 2019, na turneji imenovani “Never Say Die! (POVEZAVA DO REPORTAŽE)“. Vsi povezani bendi se v tej kampanji zavezujejo, da jim lahko po koncertu zaupate vaše težave in vam bodo skupaj pomagali do rešitve oz. vsaj pogovora. Naštejemo le nekaj bendov, ki v akciji sodelujejo: Parkway Drive, Crystal Lake, King 810, Alpha Wolf, Polar, Our Hollow, Our Home, In Hearts Wake, Great American Ghost, Killswitch Engage.
Avtor: Denis Paradiž
Fotografije: Denis Paradiž
