Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 12. 7. 2024
Produkcija: Jay Ruston & Mr. Big
Dolžina albuma: 46.16 min.
Zvrst: Hard Rock
Ocena: 8.5/10
Nobena velika novica ni več, da se Mr. Big že lep čas poslavljajo z glasbene scene. A sodeč po glasbeni substanci najnovejšega, za katerega pravi skupina da je njen definitivno zadnji, to je torej okroglo deseti imenovan »Ten«, se na albumu čuti, da je v rezervoarju kvarteta ostalo še mnogo visoko oktanskega goriva.
Če je »Ten« res zadnji Mr. Big album, se ekipa definitivno poslavlja, kot pravimo temu – v stilu. V pravi pozi, pravem slogu. Kot se šika. Pa vendar. Eric Martin, ki v zadnjih letih ne dosega vrtoglavih višavij z vokalom, vendar pa njegov vokalni karakter obenem poudarja, da zori kot staro dobro vino, pravi da bi lahko skupina v prihodnje še kdaj odigrala kak butični koncert. Pred izbrano publiko. In več. Ko so ga dregali dalje češ, ali je res vsega konec tudi v studiu, je obrazložil, da so med snemanjem albuma »Ten« vsi neznansko uživali in da so sami spontano prihajali do sklepov: »Oh…. tu bi lahko dodali še to in ono…«. Zato obvelja v tem primeru rek: »Nikoli ne reci nikoli.«
Bomo videli. Skupina planira še v letošnjem letu izdati tudi koncertni album iz zadnje koncertne turneje imenovane Big Finish. Z njo so v letošnjem aprilu obiskali še drugič Ljubljano. Posnetek izvira iz japonskega Budokana, kar je na izjemno priljubljenost te skupine v deželi vzhajajočega sonca, edina poštena izbira s katero se zvestim japonskim privržencem Mr. Big lahko odkupijo.
Skratka. Album »Ten« prekipeva od vsega poosebljanja krepostnih energetskih vibracij. Je odlična zmes bluesa ter rock fraziranja, ki zgolj poudarja že kar pregovorno pootročenost Paula Gilberta v studiu. In nad vsem? Vse prvinske, surove energije, ki jo zadržuje in zaokroža sama produkcija novega izdelka za katero je poskrbel izkušeni Jay Ruston in ki tu preprosto mora biti, da sploh lahko govoriš o pravem rock in roll karakterju izdelka. In Mr. Big to preklemano dobro vedo. Tem briljantnim glasbenikom pač ne more uiti nič.
Vsebina? Otvoritvena Good Luck Trying je natančni povzetek gornjega odstavka s krepostnim navdihovanjem nad izročilom podobe rocka in rolla na prelomu šestdesetih v sedemdeseta. Takoj naslednji komad I Am You – prežet z akustiko, razelektri z voltažo nabit uvod albuma z prefinjeno položenim (visoko muzikalnim) dialogom kitice in refrena. Tu je dodana koprena melanholičnega koprnenja – Martin prepeva čudovito, njegove ‘soul’ karizme mu ne odvzame nihče. Komad bi moral slišati kak Jon Bon Jovi – malo edukacije ne škodi, nemara bi to povzdignilo kakšen manever v moderni eri skupine Bon Jovi, celo do otipljive ekspresivne kredibilnosti (takšni asociaciji se pridruži kasneje na albumu tudi As Good As It Gets). Right Outta Here je pobeg v prostranstva porogljivega zabavljaštva, ki pa mu dodaja konturo temačnosti Gilbertov ‘orientalsko vijugajoči’ prehodni okrasek. Četudi so časi drugi, veji skozi album »Ten« na tista senzibilnost iskanja vdora na glasbene lestvice poznih osemdesetih (da v glavi imam single Green Tinted Sixties Mind), kar ne preseneča. Refrena Sunday Morning Kinda Girl ter takoj za njo v čutni baladi Who We Are, bi temu kaj hitro pritrdila. What Were You Thinking je premeten rock’n’roller, ki dolguje nekaj zahvale za navdih tudi Chucku Berryju. Up On You pa je definitivni Mr. Big single albuma »Ten«, ki je v komponističnem oziru odlična preslikava dobrih starih časov skupine in evolucijskega zorenja vse do sedanjosti. Bolščav rocker, ki pulzira in grabi z izjemnim ‘grooveom’!
Mr. Big so, kaj sploh reči – izvedbeno znova ‘intrigantni’. Glede na imena bi lahko postregli s strupenim albumom formata jazz rockovske fuzije, a tega ne iščejo. Vendar pa… Ko vržeš ploščo gor na predvajalnik, ne moreš mimo spoznanja da gre za album zvrhane mere zabave v studiu, kjer briljanca Sheehana, Gilberta in bobnarskega mojstra Nicka D’Virgilia (mdr. Genesis, Tears For Fears, Big Big Train, Spock’s Beard), nenehno zaposluje poslušalca, kajti vražja izkustva virtuoznega vrvohodstva, navkljub vsej kompaktnosti skladb, prežijo na konzumenta skorajda na slehernem koraku albuma. Vse to ni nikakršno novo odkritje glede Mr. Big. Je pa D’Virgilio gotovo doprinesel dodatno svežino na album. Nick je tudi multi-instrumentalist, odličen vokalist, po potrebi tudi spreten aranžer in songwritter. Skratka, tudi v tem oziru bi bila škoda, da bi bil »Ten« zadnji Mr. Big album.
Martin ima prav, ko ne zna jasno odgovoriti ali je »Ten« zares konec zgodbe o Mr. Big. In upajmo, da se je kvartet v napovedih o upokojitvi prenaglil. Nepostreljanih nabojev je ostalo še mnogo in »Ten« prinaša privržencem skupine prelepo popestritev albumske zbirke skupine, ki ‘sede na prvo rotacijo’ in pri tem ne želi zapustiti predvajalnika. Natanko to po kar prideš, ko iščeš kvaliteten album. Sploh v teh čudnih časih, ko je umetniška esenca skrajno difuzna in težko razpoznavna. »Ten« in z njim Mr. Big, imajo (še vedno) vse.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Good Luck Trying
2. I Am You
3. Right Outta Here
4. Sunday Morning Kinda Girl
5. Who We Are
6. As Good As It Gets
7. What Were You Thinking
8. Courageous
9. Up On You
10. The Frame
11. 8 Days In A Row
Zasedba:
Eric Martin – vokal, kitara
Paul Gilbert – kitara, spremljevalni vokal
Billy Sheehan – bas kitara, spremljevalni vokal
Nick D’Virgilio – bobni, spremljevalni vokal
