Založba: Blomljud Records
Datum izida: 1. 7. 2008
Produkcija: Moon Safari
Dolžina albuma: 103:52 min
Zvrst: Progressive Rock
Ocena: 9.0/10
Švedski simfoprogrockovski revitalisti Moon Safari so nastali leta 2003. Kmalu po nastanku so posneli demo album katerega je slišal nekdanji The Flower Kings klaviaturist Tomas Bodin, ki je nato postal producent njihovega prvenca »A Doorway to Summer« (2005). Že od začetka so jih spremljale številne primerjave z The Flower Kings na račun uporabe epskih vokalnih harmonij, neobičajnih časovnih načinov, subtilnih prehodov med akustičnimi ter električnimi inštrumentali, večinoma veselih aranžmajev ter pozitivističnih besedil katerim so se kasneje pridružila tudi tista z znanstvenofantastično vsebino.
Moon Safari so v primerjavi z The Flower Kings še izpopolnili vesele vokalne harmonije, saj vseh pet članov tega banda ve kako se temu streže. Neformalna šefa banda sta sicer oba glavna pevca, klaviaturski virtuoz Simon Åkesson in kitarski mojster Petter Sandstrom, ki kot svoje glavne vplive navajata Beatle ter progrockovske šampione kot so Genesis, Yes, Marillion in IQ tako, da jima je simfoprogrockovski revitalizem ‘v krvi’.
Drugi Moon Safari album z naslovom »Blomljud«, kar v švedščini pomeni ‘zvok cvetlic’, je bil dvojen album, ki je ponovno vseboval pretežno ekološko ozaveščena ter v manjši meri tudi znanstvenofantastična besedila. Na albumu sta bila tudi dva epa in en več kot pol ure dolg superep, kar pomeni, da je šlo za izrazito ambiciozen projekt. Genesis vpliv je zaznaven že z »Bloomljud« naslovnice, ki po slogu in vsebini nekoliko spominja na »Foxtrot« (1972).
Po »Constant Bloom«, kratkem ‘a capella’ uvodu, ki ustvari vtis veselega pevskega kvarteta iz obdobja okrog leta 1912, nastopi epska simfoprog stvaritev z naslovom »Methuselah’s Children«, ki s svojimi veseljaškimi aranžmaji, poskočnimi ritmi in zborovskimi harmonijami napove kakšna atmosfera bo prevevala levji delež kompozicij na albumu. Zborovske vokalne harmonije so vse po vrsti prijetne in ne pretirano visoko intonirane tako, da nikoli ne izpadejo naporno ali komično. Znotraj tega epa ne manjka kompleksnih ritmičnih nians, okronanih z epsko kitarsko solažo. Kljub temu vse skupaj po vzdušju bolj kot na ‘kozmično potovanje do nirvane’ po navodilih Jona Andersona (Yes) spominja na Božičkov slavnostni sprevod.
Meditativni »In The Countryside«, s svojim psihadeličnim utripom, zvoki mini mooga ter akustično usmeritvijo, zveni kot bližnje srečanje med poznimi Beatli in Yes. Ambiciozni inštrumental »Moonwalk«, eden izmed boljših »Blomljud« trenutkov, z melanholičnim otvoritvenim delom končno predstavi nekoliko bolj resno in za spoznanje mračnejšo plat te skupine ter razbije monotonost prevladujoče ‘ringa raja’ atmosfere. Kljub temu je to še vedno na splošno vesela stvaritev in Moon Safari ne morejo pomagati, da vmes ne bi uporabili arhivskega avdio posnetka človekovega pristanka na Luni leta 1969 kar izpade nekoliko ceneno.
»Bluebells« je še eno veseljaško potovanje po cvetličnih livadah, ki ne prikriva številnih vplivov legendarnih Yes, medtem ko so radostne vokalne harmonije, ki so jih Moon Safari res izpilili do popolnosti, vnovič v ospredju. Te so tudi najbolj prepoznaven element Moon Safari glasbe in brez njih bi bilo vse skupaj precej manj zanimivo. Na epu »The Ghost of Flowers Past«, ki na svečano-pompozen način zaključi prvi disk »Blomljud«, si Moon Safari privoščijo vrsto kompleksnih vendar obenem melodičnih inštrumentalnih sekcij ter nenadnih časovnih prehodov s katerimi potrdijo svojo hvalevredno tehnično podkovanost in smisel za grajenje eklektičnih, razgibanih simfoprog pustolovščin. Glavna zanimivost so tudi tokrat imenitne zborovske vokalne harmonije katerih ne zasenči niti kratka vendar zabavna solaža na mini moogu.
Drugi disk se odpre z »Yasgur’s Farm«, ki je pravi prototip poskočne in radostne ‘happy prog’ skladbe in se obenem kar bohoti od pompoznih aranžmajev ter prešernih zborovskih harmonij. Na »Lady of the Woodlands«, ki je po veseljaškem in optimističnem utripu bližje kakšnim Starcastle kot Yes, se Moon Safari na dokaj sramežljiv način poigrajo z elementi folk rocka kar dosežejo s pomočjo gostujoče violine in piščali. »A Tale of Three and Tree« je melanholična in mistično obarvana balada, ki po vzdušju nekoliko spominja na Genesis standard »Harlequin«. Tudi to pot fenomenalno odpete zborovske harmonije poskrbijo za ambientalni klimaks.
»Other Half of the Sky« je prej omenjeni, več kot pol ure dolg superep, ki je obenem najbolj ambiciozna kompozicija na »Blomljud« in vrhunec tega albuma. Uvodni del je nežna, eterična balada s hipnotičnimi vokalnimi harmonijami ter subtilnimi harmonijami na klavirju in akustični kitari, medtem ko se v nadaljevanju, po pričakovanjih, stvari pošteno ‘zakomplicirajo’. nakar si v intervalih sledijo kompleksne vendar melodične inštrumentalne sekcije ter občas i trenutki z eteričnimi zborovskimi harmonijami. Še posebno dobro in zabavno izpade inštrumentalna sekcija z galopirajočimi ritmi ter duhovitimi pasažami na mini moogu, ki nastopi približno na polovici tega superepa. Z vpadom udarnih kitarskih pasaž in masivnih bobnarskih krošejev Moon Safari dokažejo, da njihova najljubša hrana ni mlečni gres s cvetličnim sokom, medtem ko se epsko potovanje zaključi z ‘Yes-ovskimi’ vokalnimi harmonijami ter na najbolj možen veseljaški način. »Blomljud« se zaključi s skladbo »To Sail Beyond the Sunset«, eterično balado z lepimi klavirskimi aranžmaji ter hipnotičnimi vokalnimi harmonijami, ki na trenutke zveni kot otroška uspavanka.
»Blomljud« je s pozitivističnim, ‘happy prog’ vzdušjem nabito epsko potovanje, ki bo razveselilo vse ljubitelje veseljaškega simfoničnega prog rocka in vznejevoljilo vse zagrenjene duše, ki jim je ljubša tradicionalna mračnost levjega deleža skandinavskih rock in metal skupin. Glede pozitivističnega pogleda na svet in ‘sajenja rožic’ so Moon Safari pri tem še celo bolj zagnani od The Flower Kings kar pomeni, da njihova glasba zagotovo ni za okus slehernega ljubitelja progresivnega rocka. Po aranžerski in izvedbeni plati Moon Safari, ki se niti ne trudijo skrivati svojih številnih vplivov, glede »Blomljud« ni moč očitati veliko zdrsov.
Po drugi strani pa njihovo glasbo tarejo iste hibe kot jih je moč najti pri marsikaterih sorodnih, sodobnih (ne nujno skandinavskih) prog revitalistih-kronično pomanjkanje originalnosti, inovativnosti, vokalne karizme in občasnih ščepcev humorja. Kogar tovrstne pomanjkljivosti ne motijo, bo neznansko užival ob poslušanju »Blomljud«, ki je nedvomno eden izmed vrhuncev sodobnega skandinavskega simfoprorockovskegag revitalizma ter eden izmed najboljših progrockovskih albumov v letu 2008.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
CD 1: Ka-on I (51:36)
1. Constant Bloom (1:26)
2. Methuselah’s Children (15:42)
3. In the Countryside (5:42)
4. Moonwalk (8:48)
5. Bluebells (10:11)
6. The Ghost of Flowers Past (9:47)
CD 2: Ka-on II (52:09)
7. Yasgur’s Farm (8:05)
8. Lady of the Woodlands (3:36)
9. A Tale of Three and Tree (3:28)
10. Other Half of the Sky (31:42) :
– i. Written in the Stars (6:28)
– ii. The Meaning of Success (7:51)
– iii. Child Inside the Man (10:13)
– iv. After All (7:12)
11. To Sail Beyond the Sunset (5:18)
Zasedba:
Petter Sandström – vokal, spremljevalni vokal, dvanajst strunska in električna kitara, zvočni učinki
Pontus Åkesson – akustične kitare (12 strunska kitara, klasična kitara, folk kitara), mandolina, spremljevalni vokal
Simon Åkesson – klavir, Moog, Mellotron, Hammond orgle, klavirska harmonika, zvočni učinki, vodilni, spremljevalni vokal, zborovski aranžmaji
Johan Westerlund – bas kitara, spremljevalni vokal
Tobias Lundgren – bobni, tolkala, spremljevalni vokal
Sodelujoči glasbeniki:
Anthon Johansson – električna kitara na skladbi št. 7
Anders Pettersson – ‘pedal steel’
Måns Axelsson-Ljung – violin, piščal
Mona Falk – čelo na skladbi št. 9
Andreas Persson – tolkala
