Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 11.10.2019
Produkcija: Michael Sweet
Dolžina albuma: 49.40 min
Zvrst: Hard Rock / Heavy Metal
Ocena: 9.5 / 10
Michael Sweet je šef legendarnih belih rockerjev Stryper. Gre za izredno talentiranega komponista, ki je v ustvarjalnem smislu vseskozi kreativen in če na horizontu ni novega Stryper albuma, se pač pojavi Michaelov novi solo izdelek. V lanskem oktobru je tako izšel njegov novi samostojni dosežek, pomenljivo naslovljen, kot »deseti« (Ten). Deseti tudi zato, ker je naslovna skladba povezana z desetimi božjimi zapovedmi. Michael v sozvočju s svojo tradicijo poeta, pač ne more iz svoje kože predanega bogoslužja, ki je konec koncem odprl v osemdesetih Stryper na široko vrata do komercialnega uspeha in preboja.
Kar je Sweet ustvaril na Ten je znova neverjetno. Pravzaprav fascinantno. Ostaja namreč neusahljiv komponist, ki mu navdiha nikakor in nikakor ne zmanjka. Glede na to, da so izdaje na katere se podpisuje kot glavni in večinski avtor dokaj frekventne, je to toliko bolj fascinantno. Pravzaprav že kar na meji verjetnega. Kot povedano. Neverjetno.
No Michael je sprva želel posneti album z le nekaj sodelavci v studu, potem pa si je premislil in pričel vabiti k sodelovanju na posameznih točkah posebne goste. Odziv je bil izreden in kopica eminentnih gostov je kar samodejno vstopala v kreativni proces nastajanja tega izdelka ter sodelovala z dodatnimi konstruktivnimi idejami . Skratka vibracija, ki je spremljala nastajanje tega izdelka je bila zelo vedra in pozitivna.
Za razliko od preteklih del, ko govorimo o studijskih izdelkih tega glasbenika, se pravi samostojnih delih, je »Ten« trše usmerjen, bolj odločno zagledan v zapuščino heavy metala in hard rocka. Sploh uvodna Better Part Of Me, pa denimo na sredini mračna naslovna skladba, kot tudi sklepna in odlična Son Of Man, ki je zanimivo označena kot dodatna skladba in v kateri z vokalnim duetom gostuje Queensryche pevec Todd La Torre, dolgujejo navdih klasičnim dnem heavy metala. Tu je izredno dobra balada Let It Be Love, ki zgolj potrjuje izjemne komponistične vrline Michaela Sweeta. Balade so dvorezen meč, a ne v primeru, kadar se jih loteva Michael. Gre za enega komponističnih vrhuncev albuma. Sweet je znova mislil na vse. Komade je opremil z dramatičnim harmoniziranjem vodilnih napevov, refreni dosegajo izjemno spevnost in grabijo v poslušanju hipoma, torej imajo vcepljene nekaj tiste nujne AOR karizme, ki je nalezljiva in s katero Sweet vseskozi »podtalno« koketira skozi svojo bogato glasbeno kariero. Znova dostavi vokalno interpretacijo ki »ubija«. Karizmatični in hipoma prepoznaven Sweetov vokal je na njegova zrela leta še vedno zelo dobro ohranjen in vseskozi dominanten. Visoko eksploziven. S peresno lahkoto prenaša moč iz srednjih v višje in najvišje lege. Ogromno glasben substance v dvanajstih skladbah dostavlja »Ten« in zanimivo. To namreč dosega v zakoličeni recepturi komponiranja, v kateri ne gre odkrivati glasben revolucije. When Love Is Hatred dolguje idejo za kitarsko frazo v kitici navdihovanju nad zapuščino legendarnih Led Zeppelin. To je povprečnemu rockerskemu ušesu, več kot evidentno.
Številna gostovanja, ko govorimo o Michaelu Sweeetu, niso obligatorna. Sam je preprosto tako izdelan, pretanjen in preprosto dober komponist, aranžer, vokalist, v kočni fazi kitarist, da lahko spravi vselej dobro ploščo skupaj le s temeljno ekipo sodelujočih (basist, bobnar, dober kitarski soler) v studiu. No to pot pa gotovo dostavijo dodano vrednost na ta album številna gostovanja eminentnih gostov oziroma zvenečih imen v metalu in hard rocku, nasploh med kitaristi, ki vdahnejo vsakemu komadu samosvoj pečat. Celo samosvoj zvočni karakter in Sweetov izreden melodičen, čist dominaten vokal, preprosto polnokrvno funkcionira v vsaki izmed teh dvanajstih glasbenih zgodb. Album zgrabi takoj. Ljubitelji muzikalične invazivnosti, boste takoj našli v tem albumu bližnjega prijatelja, sploh ko vas bo Sweet nagovoril z refrenom otvoritvene Better Part Of Me (na kitari gostuje v tem komadu genialni Jeff Loomis iz zasedb Nevermore in Arch Enemy). Sicer gostuje na nasledniku albuma ”One Sided War”, kopica eminenc iz glasbenega sveta in sicer: omenjeni Jeff Loomis (Arch Enemy), pa Todd La Torre (vokal, Queensryche), Andy James, Tracii Guns (L.A. Guns), Rich Ward (Fozzy), Joel Hoekstra (Whitesnake), Gus G. (Firewind), Howie Simon, Ethan Brosh, Marzi Montazeri (Exhorder), Will Hunt (bobni, Evanescence), John O’Boyle (bas kitara), Mike Kerr, Ian Raposa (Firstbourne)
Torej izjemno dober trik, ki se ga je poslužil Michael Sweet. Glede na predhodna samostojna studijska albuma, je novi, to je »Ten«, po glasbeni izkaznici in produkciji bliže tistemu kar sicer Sweet počne s Stryper, čeprav je v vsem zaključena samostojna zgodba in nov korak naprej na razgibani glasbeni poti tega, neskromno zapisano, briljantnega glasbenika! Ljubitelji bodo več kot navdušeni, ostalim pa je novi album lahko mala šola skladanja vnetljivih hard rock in heavy metal koračnic, ki nosijo jedrnat značaj AOR pompa oziroma bombastike!
avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
01. Better Part Of Me (Jeff Loomis)
02. Lay It Down (Marzi Montazeri)
03. Forget, Forgive (Howie Simon)
04. Now Or Never (Gus G.)
05. Ten (Rich Ward)
06. Shine (Ethan Brosh)
07. Let It Be Love
08. Never Alone ( Joel Hoekstra)
09. When Love Is Hated (Joel Hoekstra)
10. Ricochet (Tracii Guns)
Dodatni skladbi:
11. With You Till The End (Mike Kerr & Ian Raposa)
12. Son Of Man (Todd La Torre & Andy James)
Zasedba:
Michael Sweet – vokal, kitara
John O’Boyle – bas kitara
Will Hunt (Evanescence) – bobni
