Samozaložba
Datum izida: 24. 4. 2020
Dolžina albuma: 43,34 min
Žanr: Progressive Metal/Art Rock/Jazz Fusion
Ocena: 10/10
Kupi album!
Michael Abdow je ameriški kitarist, ki je pred časom postal stalni član progresivnometalskih legend Fates Warning, prav tako pa pomaga pri samostojnih podvigih svojega Fates Warning tovariša in pevca Raya Alderja. Mimogrede, ko se je pisal 23. 1. 2018, je taisti Michael s Fates Warning obiskal tudi ljubljanski Orto bar. No, Michael Abdow pa je izven obligacij do Fates Warning tudi silno kreativna umetniška duša. V letošnjem letu je posnel in izdal že svoj četrti samostojni studijski album. Nadel mu je naziv »Heart Signal«. Posnel ga je tako, da nagovarja, kot bi igrala skupina. Torej ne gre za album, kjer vse naredi en sam človek. Z Michaelom sta pri formaciji tria sodelovala dva vrhunska glasbenika, basist Tony Franklin (The Firm, Blue Murder, Whitesnake) in bobnar Shawn Deneault iz skupine Santa Mamba.
Na novem samostojnem studijskem dosežku, ki ga je Michael izdal v samozaložbi, ta izjemni glasbeni briljant in talent še poglablja, širi in neguje izpovedne lastnosti predhodnih treh albumov ter z njim zadržuje vrhunski standard glasbenega artizma, ozaljšanega z eklektičnostjo. Gre za vseinstrumentalni album izjemne fuzije, ki je v stapljanju žanrskih iztočnic ter visoke idejne raznolikosti tako pretkano zložen skupaj, da kljub »ohlapni razrahljanosti« dosega izjemno kompaktnost in poslušljivost. Motivne strukture, vse solistične eskapade in brezkončna šegavost nenehno iskrivega loma ritmičnih struktur razvijajo izjemno medsebojno spravljivost. Album je prava mana za ljubitelje vsega, kar diši po progresivnem in nagovarja edinstveno. Bralec tega čtiva potrebuje neko orientacijo in pri nujnem zlu, ki se imenuje »predalčkanje«, je temu izdelku najbolj kredibilno pripeti oznako ‘art metal’ in ‘art rock album’. Ali povedano naravnost ‘pričakuj nepričakovano’. Vsekakor gre za progresivni izdelek, močno podprt z elementi jazza, neo-klasičnimi okraski, celo zametki svetovne glasbe. Prelivanje teh elementov pa je tako kompatibilno, da izdelek kljub tehnični kompleksnosti razvija izjemno mero poslušljivosti in dostopnosti. Kar se tega tiče, zna zelo prijazno nagovoriti tudi manj zahtevne ljubitelje glasbe.
Tudi album »Heart Signal« je izjemen kumulus absolutne avanture v svobodoljubni svet briljantne fuzije motivnih struktur, ki prvenstveno nagovarja kot vseinstrumentalni jam, ki pa je seveda zapisan izredni zbranosti in konciznosti, čemur poveljuje absolutna finomehanika filigranske kinetike precizno odmerjenih korakov v nizanju struktur.
Na tem izdelku Abdow vsekakor večkrat nakaže, kako strupeno ošiljena je njegova brezgrajna aura tehnične izpiljenosti. V razvoju ultrasoničnih hitrosti znotraj solističnih eskapad je na vsakem koraku dih jemajoč. Vendar pa njegov ego trip s tem nima prav nobenih težav. Možakar namreč te eskapade nenehno izjemno spretno uravnoveša s poslušljivimi deli skladb, v katerih so kompaktni motivi podprti tudi z dodatnimi programskimi zankami, še bolj pa pri tem izstopa raba delay efektov in memoriranja motivov, pri čemer Michael nalaga zaigrane zvočne plasti drugo na drugo in tako posledično dosega grabežljive razpoloženjske kontraste, ki dosegajo visok nivo medsebojne kompatibilnosti. Michael poglablja atmosferično grabežljivost tudi tako, da nekatere motive dozira z linijami precizno odmerjenih tonov, ki ob podpori estetske rabe sustain efekta razvijajo ječav odzven, na tak način pa točke dosegajo celo možen moment cerebralnega učinka ezoteričnosti (a morate znati odklopiti ratio). Ko se v teh delih linijam pridružijo kitare, kontrastne linije »fretless« bas kitare je takšno učinkovanje še intenzivnejše.
Abdow ima ob sebi Tonyja Franklina in Shawna Deneaulta. »Heart Signal« ni »one man band« album. To je album tria! Energetske silnice in kreativni vložki vseh treh inštrumentov se manifestirajo v enakovrednih iztržkih. Inštrumenti se kontrastno dopolnjujejo in dosegajo izjemen nivo medsebojnega zaznavanja. Fuzija je »orjaška«, orjaški je tudi razviti »groove«, ki ga dosega kontrastiranje vseh treh gradnikov zvočne slike, pri čemer so izrazno enakovredno izpostavljeni. Na posameznih delih skladbe seveda občutneje zaidejo na polje jazzrockovske fuzije, kot npr. v sklepni Nature Of Play, v The Hand That Take pa se Abdow s tovarišema znova podaja na polja progresivnometalskih krajin, pri čemer razvija lahko fraziranje (v komaj sledljivih okruških) simpatije tudi s tistim, kar počnejo (to pot sicer svetlobna leta oddaljeni) Fates Warning. Vse skladbe dosegajo izjemno razrahljanost in žanr metala je lahko v isti točki hipoma nadomeščen z žanrom jazzrocka (in obratno). Pri tem nagovarja album povsem eklektično, kar je dodatna draž, saj je kot celota težko primerljiv s čimerkoli. Eksperimentiranja ne primanjkuje, predvsem pa je bravurozno tudi to, da trio preizkusi neskončno plejado najrazličnejših ritmičnih ključev, ki jih združujejo progresivno lomljeni prehodi. To je tisti »progresivni« kriterij, ki poslušalca ne preneha navduševati in ki jemlje dih na vsakem koraku tega izdelka. Dih v smislu, da v izrazito kompleksnih strukturah trio še vedno uspe kreirati visoko kompaktnost. Fragmentacije ni. V eksperimentiranju niti ena točka ne »razpade«.
Michael Abdow je ‘spravil iz sebe’ album, ki je – neskromno povedano – vrhunski dosežek. Nosi vse, kar išče zahtevnejši ljubitelj glasbe, predvsem pa v eksperimentiranju in fuziji dosega briljantno ravnovesje tehnične kompleksnosti, grabežljive dinamike nizanja razpoloženjskih obratov ter visoke stopnje poslušljivosti. Nekaj, kar je na progresivnem, art in jazz fusion (instrumentalnem) albumu, ki išče dražljivi eksperiment, sicer silno težko doseči. Album, ki poslušalca vseskozi nagrajuje. Ob vsaki ponovni rotaciji v CD predvajalniku.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Weight Of The World (12:16)
2. Heart Signal (04:49)
3. We Live Here (05:43)
4. Heavy Drifter (04:25)
5. The Hand That Takes (04:51)
6. Cherry Blossom Descent (04:08)
7. Synthetic Origins (02:21)
8. Nature Of Play (04:56)
Zasedba:
Michael Abdow – kitara, klaviature, programiranje
Tony Franklin – “fretless” bas kitara
Shawn Deneault – bobni, tolkala
