Samozaložba
Datum izida: 15. 9. 2021
Produkcija: Beny Kic
Zvrst: Heavy Metal
Ocena: 9.5/10
Metalsteel in novi album. Sedmi! »Fosaken By The Gods«. 22 let delovanja. Impresivno. Sploh za slovensko heavy metal skupino. Govorim o delovanju, ki ga spremlja redno ustvarjanje avtorskega materiala in izidi albumov. Začeli so kot nepolnoletni entuziasti, danes nosijo status enih glavnih zastavonoš slovenskega metala. Malokdo jim je blizu. Tako po plati čvrste tovarišije, recimo kar bratovščine, kot tudi predanosti, osredotočenosti in neupogljivosti. Vera je tu. In tu bo tudi ostala.
Album »Beyond the Stars« – predhodnik, ki je izšel sredi avgusta 2017-, je torej dobil naslednika. Po štirih letih. Njegov izid je bil načrtovan prej, a vsem znane okoliščine mešajo štrene prav vsem na planetu. V tej godlji so se znašli tudi naši vrlo dekle in trije vrli mladeniči, ki so pričeli z oznanjanjem nove glasbe mnogo pred uradnim izidom albuma (ta napoči jutri, 15. 9. 2021). V zvezi s tem velja obvezno omeniti ‘livestream’ koncert v Medvoškem MC Jedro 14. 5. 2021, ko je bend izvedel koncert s posebnimi gosti (tudi nekdanjimi člani), naznanil takrat vroče hrustljavi sveži single Death=Life (mimogrede najbolj mračna točka albuma in tudi ena najmočnejših) in gromko napovedal novi album. Dogodek imenovan ‘Tribute to Legends’ ima potencial, da nekoč izide kot samostojni DVD.
»Forsaken By The Gods«, je v prvi vrsti zrelostni manifest. V zvezi s tem se je skupina nekako ustalila z izvrstnim predhodnikom »Beyond The Stars«. Novi album pa naj bi ta ‘osveženi artizem’ novih časov torej zrelostno potrdil. Metalsteel so skupina s sebi lastnim glasbenim genomom in karizmo, ki je po navdušujočem zaletu z albumoma »Usoda« (2003) in »Taste The Sin« (2005), konkretno razgrel ter dvignil takratno metalsko sceno oziroma naznanil njen skokoviti razcvet, ki je dosegel pri nas vrhunec nekje do leta 2010. Sledila sta dva albuma, ki sta želela biti nekoliko drugačna »Bad in Bed« (2007) ter »Entertainment« (2010), kjer je skupina raziskovala svoj artistični domet in posledično tudi samo sebe, da bi z »This Is Your Revleation« in »Beyond the Stars«, dosegla čvrst in definiran format komponiranja, kar novi album »Forsaken By The Gods« ne le potrjuje, pač pa nadgrajuje.
Skratka, novi album prinaša odlično produkcijo in zbir desetih, detajlno skvašenih točk, ki premorejo vse kar potrebuje dober udaren heavy metal urezljan po vzoru stare dobre šole heavy metala. Mnogo okulta, vraž in momentov skušnjave in preizkušnje na individualni ravni (besedila), ki gredo vkup z metalskim pompom in razvitim drama teatrom, kar nagovarja zlobnikavo in nazobčano, jedko in neukročeno ter ne pušča za seboj preživelih. Odlični uvodni naslovni katalizator to hipoma napove. Mračna apokaliptična jurišnica v kateri se čuti da je bend zrasel na poslušanju Iron Maiden, N.W.O.B.H.M., in seveda Judas Priest. Benyjev togotni vokal, ki je skozi leta pridobil na volumnu, v rušilnem okolju pogubne atmosfere ne bi mogel bolj učinkovati. Preskoki razpoloženjskih stanj skozi motivne obrate, tribalni vložki (didgeridoo, tolkala) v kateri nobena molitev ni več uslišana. Vse stoji na svojem mestu torej že v uvodni naslovni skladbi.
Dejansko se je bend s tem albumom nekako oddaljeno spogledal s »Taste the Sin«, le da več kot 15 let kasneje, piše, sklada in producira znatno bolj zrelo, pretanjeno in modro. A odloča dinamit. Vseprisotna ognjevitost in zagrizenost in bend to dokazuje s sedmim albumom. Žar ne ugaša. Visoko oktanskega goriva kvartetu ne primanjkuje in album vzdržuje nazobčanost in togotnost tudi v nadaljevanju. Ne le z drugo in tretjo skladbo, ki sta nabrušeni Dying Out in For the Future, pač pa je to mogoče trditi za album kot celoto.
Zlasti godi hitrost, srborita hitrost in mrakobna porogljivost, ki jo razvija skupina. Tudi po več kot 20 letih. Željna dokazovanja. Solaže. Deljene, združene, v medsebojnih prepletih, vpadi v tercetne harmonije,… Vse to med Rokom in Benyjem odlično funkcionira in fanta znova dokazujeta da med njima vlada odlična kemija, ki zori kot staro dobro vino. Mid eight pasaže so izjemno dobro vpete v jedro kompozicij. Tu dosega skupina dramatične preskoke in dosega nenehni dvig dinamike. Ti trenutki so zelo pretanjeno zloženi in vpeti v jedro kompozicij in niti za hip ne jemljejo pretočnosti izdelku, pač pa jo kvečjemu nadgrajujejo.
Daša ostaja kremenita varuhinja časa, ki je svoje delo znova vrhunsko opravila in brez česar novi album ne bi nikdar razvijal takšne izpovedne vibracije in moči. Tu so znova tiste vrhunske bas linije briljantnega Mateja Sušnika. Stalnica, ki pa ni samoumevna, kajti takšnih basistov, kot je Matej, zlepa ne najdeš. Produkcija razvija odlične kontraste in zapolnitev zvočnega 3D spektra. Bend to dosega umetelno. Kombinacija fraziranja v navezi z naježenim ritmičnem okovjem, pri čemer dodaja Matej Sušnik kup prehodnih fines s svojimi duhovitimi »zavoji« na bas linijah. Fantje in dekle torej kopljejo z nezmanjšano ihto. Mid-eight pasaža v For the Future je sicer kratka, vendar posebna in potrjuje delo briljantne artistične drznosti (vhod in izhod nazaj na glavni rif). V njej posebej godi pretanjeno izpostavljen odmev »snare« bobna Daše, kar pripravi pisto za izhod iz pasaže nazaj v refren.
Kitarista ne vztrajata nujno na glavnih rifih znotraj skladbe, pač pa jih z okraski tudi pretrzata kar je nakazano npr. v izhodnem refrenu For the Future. Skratka dinamičnih obratov ne primanjkuje in tudi po tej plati je novi album posebno dobro in spretno embalažiran in komponistično definiran.
Izrazito mračni sta četrta skladba Drop By Drop ter Death=Life, ki še posebej dolgujeta zahvalo za navdih prvinam N.W.O.B.H.M. Album nosi melanholijo, trpkost, kar odlično dopolnjuje občutek za muzikalnost in teatralno bombastičnost. »Forsaken By The Gods« se lahko pohvali tudi z zavidljivo idejno razgibanostjo, predvsem pa je skupini uspelo položiti na album nekaj izrazito zapomnljivih točk, ki nosijo izbrušen izpovedni karakter in potencial, da sčasoma prerastejo v klasike (kariere skupine). Tovrstne odlike veljajo tudi za udarno balado Fallen Brother. Odlična power metalska balada. Saj veste kako je z baladami? Velikokrat se utopijo v solzavi cmeravosti. A Metalsteel so spravili od sebe s Fallen Brother vrsto balade, ki zna z lahkoto postati del železnega repertoarja na koncertih skupine
Album dosega atmosferični kumulus prav v zaključku. Tu je Into the Rivers Divine z enim najbolj impresivnih rifov, ki pa mu v tovrstni impresiji tako za njo izzivalno krade pozornost skladba The Passage Of Time. Ta komad nosi tudi enega najbolj pompoznih refrenov albuma, kjer si ni težko predstavljati več tisočglave publike, ki enovito s skupino prepeva takšno skladbo na koncertu (s ‘HammerFall-esko’ v mid-eight pasaži vred). Zaključna akustična Farewell razelektri nabrušen izdelek. Nemara celo najbolj nabrušen Metalsteel izdelek do tega dne. Tudi tu stoji vse na svojem mestu. Poudarja melanholijo, vrsto žalovanja, a hkrati neusahljive vere in upanja, česar ne zlomi nič in za katero gorijo neiztrohnjena srca. Granitna srca, ki jih ne stre nič.
Metalsteel so z novim albumom »Forsaken By the Gods« spravili od sebe enega najboljših albumov svoje kariere. Zagotovo pa najbolj dovršenega in dorečenega. Album, ki je neverjetno poslušljiv. Od začetka do svojega konca. Album, ki mu težko kaj odvzameš, ali dodaš, da bi ga izboljšal. Optimiziran. Neverjetno pretočen. Album izjemne komponistične spravljivosti. Naveze kitic in refrenov, z vsemi pasažami ter predrefreni vred, so stkani blizu perfektnega optimuma. Album kipečega žara. Manifest velike zrelosti kvarteta in album za katerega upajmo, da najde čimprej pot do koncertnih odrov. Mimogrede, dosežek na katerega je skupina lahko močno ponosna in album kakovostnega nivoja ter kompetenc, na podlagi česar Metalsteel nikakor ne bi presenetili, v kolikor se odločijo album v celoti izvajati na koncertnih odrih. Tak izdelek, kot je »Forsaken By the Gods« si to nedvomno zasluži.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Forsaken By The Gods
2. Dying Out
3. For The Future
4. Drop By Drop
5. Death=Life
6. Becoming Human
7. Fallen Brother
8. Into The Rivers Divine
9. The Passage Of Time
10. Farewell
Zasedba:
Beny Kic – vokal, kitara
Rock Tomšič – kitara
Matej Sušnik – bas kitara
Daša Trampuš – bobni
